TFL Glasnik - številka 8, leto 2026, 17. 03. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić s pomočjo uporabe umetne inteligence
Pravna in tehnološka skupnost sta tradicionalno delovali ločeno
Pravnik prihodnosti bo moral poleg pravnega znanja razumeti tudi osnovne principe delovanja digitalnih tehnologij.
TEMA TEDNA
dr. Andraž Teršek, Blaž Weiss, Ema Cerar
Pravna asimetrija in vtis procesnih prevar v vzgoji in izobraževanju: povabilo k premisleku o spremembah ZDR-1, KZ-1 in KPVIZ*
Članek strnjeno analizira problematiko sistemske pravne asimetrije v okviru delovnopravnih razmerij, a s posebnim poudarkom na vzgojno-izobraževalnem sektorju, kjer vodstva javnih zavodov s položaja institucionalne moči pogosto izkoriščajo pravno neukost zaposlenih. Avtorji na podlagi analize dejanske prakse in relevantne sodne prakse utemeljujejo primernost razmisleka o nekaterih spremembah delovne in kazenske zakonodaje. Predlogi vključujejo uvedbo stroškovne odgovornosti delodajalca, absolutno ničnost sporazumov o prenehanju delovnega razmerja brez vsebinske izčrpnosti in natančnih finančnih izračunov, sistemsko preureditev instituta poslovne skrivnosti, certificirano izobraževanje delodajalcev in delavcev, zaščito osebnih podatkov po standardu enakopravnosti in obveščenega soglasja ter novo inkriminacijo procesnih prevar v Kazenskem zakoniku RS.
ČLANKI
Boštjan Koritnik
Kje so meje skladne razlage? Bo Vrhovno sodišče uporabilo razlago evropskega prava, ki bi vodila do razlage slovenskega prava contra legem?
Vrhovno sodišče RS je 5. marca 2026 na svoji spletni strani objavilo sklep Sodišča EU v zadevi C-368/25 (Malec).
ČLANKI
dr. Martin Čarni
Razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda
V prispevku obravnavamo razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda družbe z omejeno odgovornostjo s strani potencialnega kupca poslovnega deleža v tej družbi. Uvodoma so navedene pravne podlage za skrbni pravni pregled družbe, pri čemer kot običajno podlago za to štejemo pravico družbenika do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, to pa nato upoštevamo kot izhodišče za obravnavo nadaljnjih raziskovalnih vprašanj. Pri preučevanju skrbnega pregleda družbe raziščemo, ali ima družba obveznost razkritja informacij in dokumentacije ter pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu jo mora izpolniti. Prispevek se osredotoča na položaj družbe pri skrbnem pregledu, zlasti v zvezi z obveznostjo razkritja informacij in dokumentacije ter v zvezi z drugimi vprašanji, povezanimi s skrbnim pregledom družbe.
ČLANKI
Maruša T. Veber
Odziv Sveta Evrope in Evropske unije na situacijo v Ukrajini s poudarkom na zagotovitvi reparacij za nastalo škodo, povzročeno z agresijo
Več kot tri leta po začetku ruske agresije v Ukrajini sta vse bolj v ospredju vprašanji odgovornosti ter plačila reparacij za škodo in obnovo Ukrajine, pri čemer imata pomembno vlogo zlasti dve regionalni mednarodni organizaciji: Svet Evrope in Evropska unija (EU). Svet Evrope vodi prizadevanja za vzpostavitev različnih mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti Rusije in plačila reparacij. Vzpostavljen je bil Register škode, ki jo je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, v nastajanju pa je tudi Komisija za odškodnine. Vendar pa ključno vprašanje še vedno ni bilo obravnavano. Ni namreč jasno, kdo bo zagotovil sredstva za plačilo odškodnin, ki bi lahko bile dodeljene posameznikom v okviru teh postopkov. EU se je na situacijo v Ukrajini odzvala s sprejemom obsežnih omejevalnih ukrepov, pri čemer bi pomembno vlogo pri plačilu reparacij lahko imelo premoženje Centralne banke Rusije, ki je trenutno zamrznjeno v evropskem prostoru. EU namreč preučuje možnost zasega in prenosa premoženja Ukrajini z namenom zagotovitve reparacij za škodo, nastalo z agresijo. Poleg tega je bila na ravni EU sprejeta nova zakonodaja, ki kršitev omejevalnih ukrepov EU opredeljuje kot kaznivo dejanje in med drugim v okviru kazenskih postopkov omogoča zaseg zasebnega premoženja in prenos tako zaseženega premoženja Ukrajini. Obveznost Rusije zagotoviti reparacije za škodo, ki jo s svojimi protipravnimi ravnanji povzroča Ukrajini, mednarodnopravno ni sporna, vendar pa sproža zaseg tako zasebnega kot tudi državnega premoženja z namenom plačila reparacij številne pravne dileme, ki so predstavljene v prispevku.