TFL Glasnik - številka 3, leto 2026, 27.1.2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Andrej Razdrih
Dr. Dragan Petrovec: Kaznovalno politiko smo v primerjavi s preteklimi desetletji močno zaostrili
Dragan Petrovec se je po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani vpisal na Pravno fakulteto (PF) in leta 1975 diplomiral. Dve leti pozneje je opravil pravosodni izpit in se nato zaposlil na Republiškem sekretariatu za pravosodje (v današnji terminologiji Ministrstvo za pravosodje), in sicer na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Ukvarjal se je s pravicami obsojencev v vseh slovenskih zaporih, predvsem z njihovimi prošnjami in pritožbami. Naslednjih deset let je delal v izbranem eksperimentalnem zaporu na Igu, ki je postal vzorčen za vso Evropo. Večina obsojenk je prestajala kazen v odprtem režimu, kar pomeni, da so bile za konec tedna doma. Zlorab praktično ni bilo, povratništva pa je bilo 20 odstotkov – za primerjavo: takratno povprečje v Sloveniji je znašalo 60 odstotkov. Leta 1993 se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani; na PF Univerze v Ljubljani je doktoriral leta 1997 s temo O namenu kaznovanja – slepa ulica absolutnih teorij. V naslednjih letih je vodil raziskave na področju penoloških tem, pozneje tudi o varnosti cestnega prometa. Napisal je veliko strokovnih člankov in več monografij: Kazen brez zločina (1998), Kult žrtve (2005), Nasilje v medijih (2008), Nasilje pod masko (finalistka za Rožančevo nagrado), Stopinje upora (2021), Ljubiti morilca (2023). Ker sva ista generacija (letnik 1952), sošolca iz paralelke osnovne šole, dijaka iste klasične gimnazije in kolega na fakulteti, se tikava tudi v tem intervjuju.
TEMA TEDNA
Vasilka Sancin in Lovro Bobnar
Prizadevanja Evropske komisije za podrobnejšo regulacijo peskovnikov za umetno inteligenco
Z[1] Aktom o umetni inteligenci (Akt o UI),[2] ki je začel veljati avgusta 2024, je Evropska unija (EU) uvedla zahtevo po vzpostavitvi regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco. Gre za nadzorovano okolje pod okriljem nacionalnih organov, v katerem lahko ponudniki v omejenem obdobju razvijajo in testirajo inovativne sisteme umetne inteligence (UI).[3] Od novembra 2025[4] je kot pravna podlaga za vzpostavitev regulativnih peskovnikov za UI v Sloveniji v veljavi Zakon o izvajanju uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (ZIUDHPUI),[5] ki določa pravila glede izvajanja Akta o UI. Z namenom zagotavljanja enotnega delovanja teh peskovnikov po celotni EU je Evropska komisija (EK) pripravila osnutek Izvedbenega akta.[6] Namen prispevka je orisati odprta vprašanja v zvezi z vzpostavitvijo regulativnih peskovnikov, ki kljub pripravi Izvedbenega akta ostajajo nerazrešena.
ČLANKI
Thomas Allan Heller
Stik svobode govora in skrunitve zastave v ZDA: Zgodovinska montaža prelomnih sodnih primerov Vrhovnega sodišča ZDA, ključne zakonodaje in izvršnega odloka aktualnega predsednika Donalda Trumpa iz leta 2025
Ustavno pravo ZDA, ki je bilo v zgodovini izoblikovano predvsem s sodno prakso Vrhovnega sodišča ZDA, nudi posegom v fizično integriteto ustave, s tem pa tudi dejanjem njenega sežiga, pravno zaščito. Ta se je čez čas stopnjevala, Vrhovno sodišče pa je počasi gradilo svojo doktrino o ustavni zaščiti sežiga zastave kot simboličnega izražanja, kot izražanja kritične politične vsebine na simboličen način. Tudi takrat, ko je politika hotela zastavo na splošno zavarovati pred njenim skrunjenjem na zvezni ravni, je Vrhovno sodišče zvezni zakon razveljavilo. Kljub temu pa to pomembno in edinstveno pravno vprašanje ni za vselej in v celoti rešeno ali zaprto. Lahko bi se zgodilo, da bi Vrhovno sodišče o tem vprašanju vnovič odločalo in lahko se zgodi, da bi ideološko konservativna večina sodišča odločila drugače in spremenila trenutno veljavno doktrino. Čeprav je fizično dejanje sežiganja zastave zaščiteno kot simbolični govor, se vendarle lahko naključna nezakonita dejanja, povezana s sežiganjem zastave, preganjajo. Izvršni odlok aktualnega predsednika Trumpa glede sežiga zastave je deloma vnovič aktualiziral to vprašanje, čeprav ne prinaša ničesar novega, saj veljavno pravo že dolgo dovoljuje pregon dejanj sežiga zastave, če pri tem ne gre za simbolično obliko izražanja – političnega protesta ali kritike. Zadevi Johnson in Eichman prepovedujeta le pregon sežiganja zastave sam po sebi. Zanimivo bo videti, kaj bo glede tega prinesla prihodnost.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Davčna obravnava dobičkov ali izgub iz odsvojitve kapitalskih finančnih instrumentov po ZDDPO-2
Iz prakse za prakso (PR-DAV 6-4/25) Vprašanje davčne obravnave dobičkov ali izgub iz odsvojitve kapitalskih finančnih instrumentov po ZDDPO-2 je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
ČLANKI
mag. Jaša Vrabec
Polovička – here we go again ... – odziv Vrhovnega sodišča RS
V uvodniku z naslovom Polovička – here we go again ..., objavljenem v reviji Odvetnik, Timon Hren piše o sistemu brezplačne pravne pomoči (BPP) in nagradah odvetnikom iz tega naslova oziroma povišanju odvetniške tarife s 50 na 100 odstotkov v letu 2023. Zaradi izjemnega naraščanja stroškov BPP od tega leta dalje naj bi se Ministrstvo za finance zavzemalo za ponovno uvedbo »polovičke«, torej polovičnega plačila za delo odvetnikov v sistemu BPP.