Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih...

4011. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)

Razglašam Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. decembra 2023.

Št. 003-02-3/2022-312

Ljubljana, dne 21. decembra 2023

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV (ZORZFS)

PRVI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem zakonom se zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na območjih, ki so jih prizadele poplave in zemeljski plazovi 4. avgusta 2023 in zemeljski plazovi, ki so se sprožili kot neposredna posledica vremenskih razmer 4. avgusta 2023 (v nadaljnjem besedilu: poplave in plazovi), določajo ukrepi za vzpostavitev mehanizmov za obnovo in razvoj ter spremljajoči preventivni protipoplavni in protiplazovni ukrepi ter zagotavljajo viri za njihovo izvedbo ter izvedbo ukrepov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 88/23; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN-F) in Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23 in 117/23; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPZP).

(2)

Območja, ki so jih prizadele poplave in plazovi (v nadaljnjem besedilu: prizadeta območja), so v skladu s tem zakonom občine, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi, v mestnih občinah pa krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, ki so jih neposredno prizadele poplave in plazovi.

(3)

S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena spreminjata naslednja zakona:

1.

Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22),

2.

Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US).

(4)

S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.

Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3),

2.

Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: GZ-1),

3.

Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23; v nadaljnjem besedilu: ZUS-1),

4.

Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZKN),

5.

Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08; v nadaljnjem besedilu: ZDOIONUS),

6.

Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17, 112/21 – ZIUPGT in 62/23 – ZIAG; v nadaljnjem besedilu: ZDajMV),

7.

Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-2),

8.

Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZCes-2),

9.

Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3),

10.

Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN),

11.

Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1),

12.

Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZZSISV26),

13.

ZIUOPZP,

14.

Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS),

15.

Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19, 66/19 in 54/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1),

16.

Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ),

17.

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16; v nadaljnjem besedilu: ZKZ-E),

18.

Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ, 54/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZRud-1),

19.

Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1),

20.

Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE),

21.

Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2),

22.

Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 21/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/16 – ZGGLRS, 55/17, 174/20 – ZIPRS2122 in 140/22 – ZSDH-1A; v nadaljnjem besedilu: ZSOS),

23.

Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22 in 65/23; v nadaljnjem besedilu: ZSInv),

24.

Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1),

25.

Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: SZ-1),

26.

Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2),

27.

Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZV-1),

27.a

Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl. US, 17/08, 46/14 - ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 - popr., 44/22 in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDLov-1),

28.

Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: ZON),

29.

Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO, 9/16 – ZGGLRS in 36/21 – ZZIRDKG; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ).

(5)

S tem zakonom se za namen iz prvega odstavka tega člena določajo ukrepi na področjih poroštvene sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, gradbenih investicij in urejanja prostora, cestne in železniške infrastrukture, urejanja vodotokov, odprave posledic poplav in plazov, davčne politike, politike socialne varnosti, izvzetja prejemkov iz izvršbe in stečajne mase, kmetijske in gozdarske politike, kulturne infrastrukture in dediščine, javnega naročanja, digitalne preobrazbe, izvajanja programov duševnega zdravja ter nudenja psihosocialne pomoči, koordinacijskih organizacijskih ukrepov in javne objave podatkov.

2. člen

(časovna veljavnost ukrepov)

Če s tem zakonom ni določeno drugače, ukrepi iz tretjega in četrtega dela tega zakona veljajo do 31. decembra 2028.

3. člen

(prednostna in hitra obravnava)

Zaradi izvedbe ukrepov po tem zakonu, katerih cilj je zagotovitev čim hitrejše obnove in razvoja prizadetih območij, se vsi postopki, ki so potrebni za zagotovitev teh ukrepov, izvajajo prednostno in hitro.

4. člen

(nadomestitveni objekt)

(1)

Nadomestitveni objekt je objekt, ki se zgradi na drugi lokaciji namesto obstoječega objekta, ki je s sklepom Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predviden za odstranitev ali je za odstranitev določen v prostorskem izvedbenem aktu za izvedbo ukrepov zagotavljanja poplavne varnosti, pripravljenim v soglasju z Direkcijo Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: objekt za odstranitev).

(2)

Investitor nadomestitvenega objekta iz prejšnjega odstavka je Republika Slovenija ali fizična ali pravna oseba, katere obstoječi objekt je objekt za odstranitev in je bila njena lastninska pravica na nepremičnini z navedenim objektom prenesena na Republiko Slovenijo, fizična ali pravna oseba pa je prejela odškodnino.

(3)

V primeru solastnine ali skupne lastnine nepremičnine z objektom za odstranitev, so investitor nadomestitvenega objekta vsi skupni lastniki oziroma solastniki skupaj, razen če se sporazumejo, kateri od njih bo investitor nadomestitvenega objekta.

(4)

Sporazum iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen v pisni obliki, lastnoročni podpisi v sporazumu pa morajo biti overjeni.

DRUGI DEL

SPREMEMBE ZAKONOV

I. Zakon o dohodnini

5. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se 133. člen spremeni tako, da se glasi:

»133. člen

(oprostitev dohodnine od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev)

Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident:

1.

na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in

2.

od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
se zmanjša za 1.000 eurov.«.

6. člen

V 134. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Ne glede na drugi, tretji in peti odstavek tega člena se dohodnina od obresti, ki jih doseže rezident:

1.

na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, in

2.

od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
izračuna in plača na letni ravni.«.

II. Zakon o davčnem postopku

7. člen

V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22 in 109/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se v 325. členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(7) Ne glede na prvi do šesti in osmi odstavek tega člena dohodnino od obresti, ki jih doseže rezident:

1.

na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in

2.

od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
ugotovi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.«.

8. člen

V 326. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Napovedi za odmero dohodnine iz sedmega odstavka 325. člena tega zakona ni dolžan vložiti davčni zavezanec rezident, katerega skupni znesek obresti:

1.

na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah drugih držav članic EU, in

2.

od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam,
dosežen v davčnem letu, ne presega zneska obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev, oproščenega dohodnine z zakonom, ki ureja dohodnino.«.

TRETJI DEL

ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV

I. Zakon o urejanju prostora

9. člen

(nadomestna gradnja)

Ne glede na 21. točko prvega odstavka 3. člena ZUreP-3 se šteje, da je nadomestna gradnja tista gradnja, s katero se namesto objekta, ki je bil poškodovan ali uničen, zgradi nov objekt, ki od obstoječega objekta ne odstopa več kot 10 m glede na lego obstoječega objekta, katerega gabariti se ne povečajo za več kot 10 odstotkov v vsako smer in se njegova namembnost ne spremeni. Obstoječega objekta pred začetkom gradnje nadomestnega objekta ni treba odstraniti, mora pa se odstraniti pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo.

10. člen

(OPPN s spremembo namenske rabe prostora za nadomestitvene objekte)

(1)

Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 130. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z OPPN v delu ali celotnem območju urejanja spremeni tudi namensko rabo prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje brez predhodne spremembe OPN zaradi gradnje nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev, če je to v skladu s cilji prostorskega razvoja občine, pravnimi režimi in varstvenimi usmeritvami in gre za spremembo namenske rabe prostora na obstoječih stavbnih zemljiščih, ob upoštevanju dopustnih sprememb, določenih v 309. členu ZUreP-3.

(2)

Ne glede na tretji odstavek 128. člena ZUreP-3 za OPPN iz prejšnjega odstavka ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

11. člen

(prepoved upravnega spora zoper prostorski izvedbeni akt)

Ne glede na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUreP-3 v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije ni mogoče izpodbijati prostorskega izvedbenega akta, sprejetega zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih, v delu:

-

določitve namenske rabe prostora,

-

določanja prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele,

-

ki se nanaša na določitev zasnove in območja najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.

12. člen

(lokacijska preveritev za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)

(1)

Ne glede na prvi odstavek 134. člena ZUreP-3 lahko občina na prizadetem območju z lokacijsko preveritvijo načrtuje tudi:

-

manjšo širitev območja stavbnih zemljišč oziroma manjšo spremembo podrobnejše namenske rabe prostora oziroma prostorske izvedbene pogoje zaradi gradnje posamičnih nadomestitvenih objektov in objektov, ki so s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP ali 87. člena tega zakona predvideni za odstranitev (v nadaljnjem besedilu: sprememba stavbnih zemljišč), in

-

vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov.

(2)

Občina lahko z lokacijsko preveritvijo iz prve alineje prejšnjega odstavka načrtuje spremembo stavbnih zemljišč, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

-

manjša širitev območja stavbnih zemljišč ne presega 3000 m2 in se območje obstoječih stavbnih zemljišč poveča za največ 80 odstotkov svoje velikosti, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

-

je manjša širitev območja stavbnih zemljišč neposredno fizično povezana z območjem stavbnih zemljišč v veljavnih občinskih prostorskih aktih in gre za funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč se praviloma določi enaka namenska raba prostora, kot je določena za območja, ki se širi. Izjemoma se za manjšo širitev območja stavbnih zemljišč lahko določi tudi drugačna namenska raba prostora, pri čemer je treba upoštevati pogoje iz 309. člena ZUreP-3. Za izhodiščno namensko rabo prostora se šteje namenska raba prostora območja, ki se širi;

-

manjša sprememba podrobnejše namenske rabe prostora upošteva pogoje iz 309. člena ZUreP-3 in ne presega 3000 m2 obstoječih stavbnih zemljišč, ne glede na število izvedenih lokacijskih preveritev;

-

je na območju spremembe stavbnih zemljišč zagotovljena minimalna komunalna oskrba oziroma je izvedbo minimalne komunalne oskrbe mogoče realizirati na ekonomsko racionalen način;

-

sprememba stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim ali pravna omejitev, razen v primerih, ko načrtovani posegi niso v nasprotju s temi režimi ali pravnimi omejitvami;

-

načrtovane ureditve niso poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in

-

sprememba stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.

(3)

Ne glede na 5. točko drugega odstavka 53. člena ZUreP-3 lahko občina z lokacijsko preveritvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena načrtuje vodno infrastrukturo, namenjeno odpravi posledic poplav in plazov, če ne gre za poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali poseg v okolje, za katerega je treba izvesti predhodni postopek, in so izpolnjeni naslednji pogoji, da:

-

gre za obnovo in nadgradnjo obstoječe vodne infrastrukture,

-

gre za novogradnjo vodne infrastrukture, s katero se funkcionalno povezujejo obstoječi objekti, naprave ali ureditve vodne infrastrukture.

13. člen

(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč)

(1)

Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena vodi v skladu s tem členom.

(2)

Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih (v nadaljnjem besedilu: vladna služba za obnovo) ali občine. Občina pripravi izhodišča za lokacijsko preveritev, v katerih na podlagi ciljev prostorskega razvoja občine, stanja v prostoru in pravnih režimov, stanja komunalne opreme ter gospodarske in družbene infrastrukture opredeli mogoče lokacije nadomestitvenih gradenj in potrebne komunalne opreme. Investitor nadomestitvenega objekta zagotovi dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija), občina pa elaborat lokacijske preveritve (v nadaljnjem besedilu: elaborat), ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

(3)

V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in izhodišči, pripravljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, ter skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.

(4)

Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu spremembe stavbnih zemljišč ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilcu urejanja prostora ali mnenjedajalcu, ki je podal mnenje, da se v celoti strinja z načrtovanimi rešitvami, se ni treba udeležiti lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev. Če se nosilec urejanja prostora ali mnenjedajalec ne udeleži lokacijske obravnave, se šteje, da se z elaboratom in dokumentacijo ter načrtovanimi rešitvami strinja, ne glede na morebitne podane zahteve iz prejšnjega stavka, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000. Izdelovalec elaborata in odgovorni projektant dokumentacije upoštevata utemeljene predloge za spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev, če se z njimi strinjajo udeleženci lokacijske obravnave, ki bi jih te spremembe in dopolnitve zadevale.

(5)

Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi, ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

(6)

Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prvega odstavka 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

(7)

Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

(8)

Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti ter usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

(9)

Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, in grafični prikaz območja širitve stavbnih zemljišč ali prikaz območja spremembe podrobnejše namenske rabe prostora z določitvijo nove podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev vključno z izvedbeno regulacijo prostora in grafičnim prikazom območja objektov za odstranitev za tiste objekte, za katere se določa nadomestitev s to lokacijsko preveritvijo.

(10)

Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

(11)

Kadar se območje stavbnih zemljišč iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena in območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona nahajata v različnih občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava vse lokacije na teh območjih. Postopek lokacijske obravnave vodi občina, v kateri je območje iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Občina, v kateri je območje iz tretjega odstavka 88. člena tega zakona, sodeluje v postopku lokacijske obravnave kot nosilec urejanja prostora. Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.

14. člen

(postopek lokacijske preveritve za načrtovanje vodne infrastrukture)

(1)

Ne glede na 138. člen ZUreP-3 se na prizadetem območju postopek lokacijske preveritve iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona vodi v skladu s tem členom.

(2)

Postopek lokacijske preveritve se začne na pobudo Direkcije Republike Slovenije za vode, ki zagotovi tudi dokumentacijo in elaborat, ki ga izdela oseba, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca v skladu s predpisi, ki urejajo arhitekturno in inženirsko dejavnost.

(3)

V elaboratu se utemelji izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona, načrtujejo prostorske ureditve, namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. Občinski urbanist preveri skladnost elaborata s tem zakonom in skladnost dokumentacije z elaboratom v 15 dneh od prejema elaborata in dokumentacije.

(4)

Občina v sodelovanju z vladno službo za obnovo in Direkcijo Republike Slovenije za vode skliče lokacijsko obravnavo z nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci, katerih vsebine se nanašajo na načrtovane prostorske ureditve, praviloma na mestu vodne infrastrukture ter jim pošlje elaborat in dokumentacijo najmanj 15 dni pred datumom lokacijske obravnave. Nosilci urejanja prostora ali mnenjedajalci se morajo udeležiti lokacijske obravnave, razen če so predložili mnenje brez pripomb. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci najmanj pet dni pred datumom lokacijske obravnave predložijo zahtevo za dopolnitev elaborata ali dokumentacije, spremembo ali dopolnitev načrtovanih rešitev ali če gradivu nasprotujejo z vidika skladnosti s predpisi iz svoje pristojnosti.

(5)

Vladna služba za obnovo pripravi zapisnik lokacijske obravnave, ki ga sestavljajo tudi dokumentacija, elaborat in dokumentacija morebitnih usklajevanj po lokacijski obravnavi ter ga v 15 dneh po lokacijski obravnavi in zaključenih usklajevanjih pošlje nosilcem urejanja prostora in mnenjedajalcem. Nosilci urejanja prostora in mnenjedajalci v sedmih dneh po prejemu zapisnika lokacijske obravnave tega potrdijo oziroma k njemu predložijo pripombe. Če v roku iz prejšnjega stavka pripombe niso predložene, se šteje, da se z zapisnikom strinjajo, razen v primeru pripomb, ki se nanašajo na varovanje območij Natura 2000.

(6)

Usklajen zapisnik potrdijo občina, izdelovalec elaborata, Direkcija Republike Slovenije za vode, vladna služba za obnovo in odgovorni projektant dokumentacije. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave nadomešča mnenja iz 2. točke prve alineje 46. člena GZ-1 in se ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 šteje, da so k nameravani gradnji pridobljena ustrezna mnenja in je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1.

(7)

Pred obravnavo na občinskem svetu se elaborat in dokumentacija javno razgrneta za 15 dni na spletni strani občine, javnost pa ima v tem času možnost predložitve predlogov in pripomb. O javni objavi se pisno obvestijo lastniki zadevnih zemljišč in lastniki sosednjih zemljišč.

(8)

Občinski urbanist pripravi gradivo za obravnavo na občinskem svetu, ki vključuje tudi stališče do pripomb in predlogov javnosti in usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave.

(9)

Sklep o lokacijski preveritvi vsebuje navedbo zemljišča, na katero se nanaša lokacijska preveritev, grafični prikaz območja vodne infrastrukture z določitvijo namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.

(10)

Občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi in ga objavi v uradnem glasilu. Elaborat se objavi na spletni strani občine in v prostorskem informacijskem sistemu.

(11)

Kadar se načrtovani posegi nahajajo v več občinah, se izdela en elaborat, ki obravnava celotno obravnavano območje. Občine se sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, druge občine pa v njem sodelujejo kot nosilci urejanja prostora.

(12)

Če se občine iz prejšnjega odstavka ne sporazumejo, katera bo vodila postopek lokacijske obravnave, ga vodi občina, v kateri je največji obseg načrtovanih posegov v prostor.

(13)

Vsaka občina sprejme sklep o lokacijski preveritvi, ki se nanaša na območje njene občine.

15. člen

(stroški, povezani z lokacijsko preveritvijo za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)

(1)

Ne glede na 139. člen ZUreP-3 za izvedbo lokacijske preveritve iz 12. člena tega zakona občina ne določi nadomestila stroškov lokacijske preveritve.

(2)

Strošek izdelave elaborata iz drugega odstavka 13. člena tega zakona se financira iz proračuna Republike Slovenije.

16. člen

(posledice lokacijske preveritve za načrtovanje sprememb stavbnih zemljišč in vodne infrastrukture)

(1)

Občina vključi sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob spremembah in dopolnitvah OPN po 31. decembru 2028, če je bila pred tem vložena vsaj ena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni bila vložena nobena popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja ali če je bilo do takrat zemljišče iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona odplačno odsvojeno.

(2)

Sklep o lokacijski preveritvi, sprejet za namen iz druge alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona, se vključi v OPN v skladu s prvim odstavkom 125. člena ZUreP-3 ali ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN.

17. člen

(priprava OPPN za odpravo posledic poplav in plazov)

(1)

Ne glede na osmi odstavek 131.a člena ZUreP-3 se lahko sklep o pripravi OPPN za obnovo, ki je potreben zaradi načrtovanja prostorskih ureditev na prizadetem območju, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije tudi po izteku šestmesečnega roka od te nesreče, če se pri nadaljnjem razvoju območja zaradi geoloških, hidroloških, geomehanskih, infrastrukturnih, gospodarskih, urbanističnih, funkcionalnih, prostorskih ali okoljskih razmer to izkaže kot potrebno, vendar najpozneje do 4. avgusta 2026.

(2)

Če se z OPPN za obnovo načrtujejo območja iz tretjega odstavka 64. člena ZUreP-3, se lahko ne glede na tretji odstavek 64. člena ZUreP-3 urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve pridobijo tudi z alternativnimi oblikami natečaja.

(3)

Ne glede na drugi stavek drugega odstavka 131.a člena ZUreP-3 se za območje, za katerega se sprejme OPPN za obnovo, šteje območje, na katerem se načrtujejo prostorske ureditve, potrebne zaradi obnove na območjih poplav in plazov.

(4)

Nosilci urejanja prostora podajo mnenja k OPPN za obnovo v 30 dneh od prejema vloge. Če mnenja v tem času ne izdajo, se šteje, da nimajo pripomb k prostorskemu aktu, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območju Natura 2000.

(5)

Sočasno s pripravo in sprejetjem OPPN za obnovo občina pripravi spremembe in dopolnitve OPN in jih sprejme v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZUreP-3. Občina spremembe in dopolnitve OPN lahko vnese v prostorski akt tudi ob prvi spremembi oziroma dopolnitvi OPN, vendar najpozneje do izteka roka iz 2. člena tega zakona.

18. člen

(opremljanje stavbnih zemljišč za nadomestitvene objekte)

(1)

Ne glede na 163. člen ZUreP-3 se zaradi poplav in plazov program opremljanja ne izdela, če se gradnja komunalne opreme za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte v celoti financira iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3.

(2)

Program opremljanja se ne izdela, če se iz drugih virov v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZUreP-3 financira samo del sredstev, potrebnih za opremljanje, če nova komunalna oprema služi samo za opremljanje zemljišč za nadomestitvene objekte.

(3)

V primeru iz prejšnjega odstavka se del sredstev, ki jih občina nameni za opremljanje zemljišč, namenjenih nadomestitvenim objektom, šteje za namensko plačilo lastnih sredstev občine za izvajanje ukrepov odprave posledic nesreč iz četrtega odstavka 17. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14, 163/22, 18/23 – ZDU-1O, 88/23 in 95/23 – ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu: ZOPNN).

19. člen

(gradnja na neopremljenih in delno opremljenih zemljiščih)

(1)

Ne glede na tretji in četrti odstavek 157. člena ZUreP-3 je zaradi poplav in plazov dopustna gradnja nadomestitvenih objektov tudi na neopremljenih ali delno opremljenih stavbnih zemljiščih ali na zemljiščih, ki še niso opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo objekt potrebuje za svoje delovanje, če se hkrati z gradnjo objektov zagotavlja opremljanje zemljišč, čeprav za opremljanje še ni sprejet program opremljanja ali sklenjena pogodba o opremljanju.

(2)

Za dokazovanje minimalne komunalne oskrbe občina predloži izjavo, da se bo opremljanje izvajalo hkrati z gradnjo objektov.

20. člen

(oprostitev plačila komunalnega prispevka za nadomestno gradnjo in nadomestitvene objekte)

Ne glede na prvi odstavek 240. člena ZUreP-3 se v primeru nadomestne gradnje in gradnje nadomestitvenega objekta komunalni prispevek za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača v obsegu objekta, ki se nadomešča. Komunalni prispevek v primerih iz prejšnjega stavka se ne plača niti, če nadomestitveni objekt in objekt, ki se nadomešča, nista v isti občini.

21. člen

(javna korist in razlastitveni namen za objekte za odstranitev)

(1)

Za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP se lahko lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, v javno korist iz 151.c člena ZIUOPZP odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.

(2)

Ne glede na 204. člen ZUreP-3 se za uresničitev namena iz 151.a člena ZIUOPZP šteje, da je javna korist za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev, izkazana s sklepom vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP.

22. člen

(nujni razlastitveni postopek za objekte za odstranitev)

(1)

Ne glede na 215. člen ZUreP-3 se razlastitveni postopki za nepremičnine, na katerih so predvideni objekti za odstranitev po sklepu vlade iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP, štejejo za nujne postopke, pritožba zoper odločbo o razlastitvi ne zadrži prenosa lastninske pravice. Država prevzame posest na razlaščeni nepremičnini v šestih mesecih od vročitve odločbe o razlastitvi razlastitvenemu zavezancu.

(2)

Država mora pri notarju položiti znesek v višini odškodnine za nepremičnino, kot izhaja iz ocenjevanja vrednosti nepremičnin in nadomestil za škodo, in varščino za morebitno škodo, povzročeno z nujnim razlastitvenim postopkom, v višini ene polovice ocenjene odškodnine. Varščina se vračuna v odškodnino za razlaščeno nepremičnino, če pa jo presega, se v preseženem delu vrne razlastitvenemu upravičencu. Upravni organ, pri katerem se vodi razlastitveni postopek, ne sme izdati odločbe o razlastitvi, preden mu s strani države ni predloženo dokazilo o položitvi odškodnine in varščine.

(3)

V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi in dokazilo, da razlastitveni zavezanec razlaščene nepremičnine nima več v posesti.

23. člen

(nadomestitveni objekt in nadomestna nepremičnina kot nadomestilo v naravi)

(1)

Če lastnik nepremičnine z objektom za odstranitev, ki je določen s sklepom vlade iz 151.c člena ZIUOPZP, zavrne ponudbo, s katero mu država ponudi nadomestilo v naravi in zavrne ponudbo za odkup, pripravljeno na podlagi ocenjene vrednosti nepremičnine ter ocenjenih nadomestil za škodo in drugih stroškov v skladu z določbami ZUreP-3, mu država lahko ponudi nadomestitveni objekt.

(2)

V pogodbi namesto razlastitve, v kateri se lastniku iz prejšnjega odstavka ponudi nadomestitveni objekt, se navede rok, do kdaj država zgradi nadomestitveni objekt in ga preda v last in posest. V pogodbi se določi tudi obveznost države, da lastniku in osebam, ki živijo skupaj z njim, do predaje nadomestitvenega objekta plačuje tržno najemnino za objekt, v katerega se začasno namestijo. Če lastnik in osebe, ki živijo skupaj z njim, odklonijo začasno namestitev, se to v pogodbi izrecno določi in določi, da v objektu za odstranitev iz prejšnjega odstavka bivajo na lastno odgovornost in v primeru nastanka škode nimajo odškodninskega zahtevka proti državi.

(3)

Če lastnik kot obliko odškodnine predlaga nadomestno nepremičnino pod pogoji iz 151.č člena ZIUOPZP, je država dolžna takšno ponudbo sprejeti.

(4)

Vrednost nepremičnin z objekti za odstranitev iz prvega odstavka 151.c člena ZIUOPZP se ugotavlja na datum 31. julij 2023.

24. člen

(prispevek za začasne nujne objekte)

Ne glede na prvi odstavek 244. člena ZUreP-3 se prispevek za začasne nujne objekte na prizadetih območjih, ki se postavijo zaradi obvladovanja razmer na prizadetih območjih, ne odmerja.

II. Gradbeni zakon

25. člen

(gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov)

(1)

Gradnja objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov je gradnja:

-

na prizadetih objektih;

-

nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona in z njimi povezana gradnja infrastrukture;

-

razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona; in

-

razvojnih in prednostnih projektov vodne infrastrukture iz 74. člena tega zakona.

(2)

Prizadeti objekti so obstoječi objekti, ki so bili poškodovani v poplavah in plazovih in so zavedeni v evidenci naravnih nesreč, vpisanih v aplikacijo AJDA, ali Programu odprave posledic za državno infrastrukturo.

(3)

Na osrednjem spletnem mestu državne uprave Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz aplikacije AJDA objavi podatke o prizadetih objektih kot seznam, ki vsebuje podatke o parcelni številki, katastrski občini, vrsti objekta oziroma nepremičnine in centroid.

26. člen

(odstranitev objekta)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 6. člena GZ-1 za odstranitev objekta iz 151.a člena ZIUOPZP gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti oziroma prijave začetka gradnje ni treba izvesti.

27. člen

(nujna rekonstrukcija)

Ne glede na tretji odstavek 5. člena GZ-1 se pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje prizadetega objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79. člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se dela začnejo najpozneje do 31. julija 2026.

28. člen

(rok za izdajo projektnih pogojev)

Ne glede na tretji odstavek 42. člena GZ-1 in druge predpise, ki določajo rok za izdajo projektnih in drugih pogojev, mnenjedajalec izda projektne pogoje za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 15 dneh od prejema zahteve za njihovo izdajo.

29. člen

(rok za pridobivanje mnenj v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja)

Ne glede na peti odstavek 43. člena GZ-1 mnenjedajalec predloži mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov v 30 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja, ne glede na to, ali je v posebnem zakonu predpisan drugačen rok.

30. člen

(domneva izdanega mnenja)

Ne glede na prvi odstavek 47. člena GZ-1 se šteje, da je mnenje iz prvega odstavka 43. člena GZ-1 ali mnenje iz prvega odstavka 65. člena GZ-1 za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov pridobljeno in je gradnja skladna s predpisi s področja mnenjedajalca, če mnenje ni bilo izdano v roku iz prejšnjega člena ali v roku iz prvega odstavka 65. člena GZ-1, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti vplivov na območje Natura 2000.

31. člen

(pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja)

(1)

Ne glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se šteje, da je k nameravani gradnji mnenje pridobljeno tudi, če gre za primer iz prejšnjega člena.

(2)

Ne glede na 3. točko prvega odstavka 54. člena GZ-1 se za dokazovanje, da bo za novo zgrajene objekte zagotovljena minimalna komunalna oskrba, šteje tudi izjava občine iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.

32. člen

(rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja)

Ne glede na drugi odstavek 70. člena GZ-1 je rok za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za gradnjo razvojnega in prednostnega cestnega infrastrukturnega projekta iz 73. člena tega zakona tri mesece od vložitve popolne zahteve za njegovo izdajo.

33. člen

(rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje)

Ne glede na četrti odstavek 71. člena GZ-1 je rok za vložitev tožbe zoper integralno gradbeno dovoljenje, izdano za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov, ter zoper soglasja po drugih predpisih za gradnjo, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, za stranskega udeleženca 15 dni od vročitve dovoljenja, za nevladne organizacije in za civilno iniciativo iz drugega odstavka 71. člena GZ-1 pa 15 dni od objave integralnega gradbenega dovoljenja v skladu z osmim odstavkom 70. člena GZ-1.

34. člen

(izredno podaljšanje veljavnosti gradbenih dovoljenj)

Ne glede na prvi odstavek 59. člena GZ-1 se veljavnost gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov na prizadetem območju in vseh objektov, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, ki bi jim veljavnost do 31. decembra 2025 prenehala, podaljša za dve leti.

35. člen

(dodatni pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja za nadomestne gradnje in nadomestitvene objekte)

(1)

Ne glede na prvi odstavek 85. člena GZ-1 je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, ki se izvede kot nadomestna gradnja v skladu z 9. členom tega zakona, tudi odstranitev obstoječega objekta.

(2)

Ne glede na šesti odstavek 85. člena GZ-1 se uporabno dovoljenje za nadomestitvene objekte, ki se gradijo na zemljiščih, ki še niso opremljena, lahko izda, če je bila zgrajena in predana v uporabo predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, s katero se zagotavlja minimalna komunalna oprema posameznega nadomestitvenega objekta.

III. Zakon o upravnem sporu

36. člen

(rok za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje)

Ne glede na prvi odstavek 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe o gradbenem dovoljenju za gradnjo objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov.

IV. Zakon o katastru nepremičnin

37. člen

(parcelacija)

(1)

Ne glede na 76. člen ZKN se parcelacija parcel za sanacijo infrastrukture in vodotokov na prizadetih območjih izvede brez predhodnega postopka ureditve meje pred delitvijo parcel.

(2)

Če se na podlagi obstoječih podatkov arhiva katastrskih meritev oceni, da je treba izvesti lokacijsko izboljšavo grafičnih podatkov katastra nepremičnin, se na prizadetih območjih parcelacije po tem členu izvedejo po predhodno izvedenem postopku lokacijske izboljšave grafičnih podatkov katastra nepremičnin.

(3)

Upravni del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti, ko ji vladna služba za obnovo pošlje predlog za izvedbo parcelacije v skladu s tem členom. Ne glede na četrti odstavek 62. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije ne prekine postopka parcelacije po tem členu, če je predloženo dokazilo, da je začet sodni postopek za ureditev meje parcele.

(4)

Inženirski del postopka parcelacije iz prvega odstavka tega člena izvede geodetsko podjetje s seznanitvijo lastnikov o novem stanju parcel brez mejne obravnave na terenu in brez označitve mej parcel v naravi. Nenavzočnost vabljenih lastnikov ali njihovo nestrinjanje z izvršeno parcelacijo po tem členu ne zadrži postopka vpisa sprememb glede novonastalih parcel v kataster nepremičnin. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži izvršitve te odločbe.

(5)

V postopku parcelacije po tem členu se pridobivajo in uporabljajo podatki, uporabljeni za izdelavo projektov sanacije cest in vodotokov, ali izdelani posnetki stanja po izvedeni sanaciji oziroma se podatki pridobivajo od vladne službe za obnovo.

38. člen

(kataster nepremičnin)

(1)

Ne glede na drugi odstavek 93. člena ZKN Geodetska uprava Republike Slovenije zagotovi izdelavo elaborata za vpis podatkov o nadomestni stavbi ali nadomestitveni stavbi, zgrajeni zaradi odprave posledic poplav in plazov, v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti, izda odločbo in izvede vpis podatkov o teh stavbah v kataster nepremičnin po uradni dolžnosti.

(2)

Podatke o gradnji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe iz prejšnjega odstavka pridobi Geodetska uprava Republike Slovenije neposredno od subjektov, ki so investitorji nadomestne stavbe ali nadomestitvene stavbe, oziroma od vladne službe za obnovo.

V. Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb

39. člen

(določitev hišnih številk)

(1)

Ne glede na 27. člen ZDOIONUS nadomestnim stavbam ali nadomestitvenim stavbam, zgrajenim zaradi odprave posledic poplav in plazov, Geodetska uprava Republike Slovenije določi hišne številke po uradni dolžnosti.

(2)

V postopku določitve hišne številke v skladu s tem členom se za nadomestne stavbe in nadomestitvene stavbe ne preverja izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 81. člena GZ-1 za stavbo, ki je dokončana in ima s strani vladne službe za obnovo predloženo pozitivno strokovno mnenje k projektni dokumentaciji izvedenih del.

(3)

Po določitvi hišne številke v skladu s tem členom Geodetska uprava Republike Slovenije po uradni dolžnosti poskrbi za naročilo izdelave tablice s hišno številko, izdelava tablice s hišno številko pa se opravi na stroške Geodetske uprave Republike Slovenije.

VI. Zakon o dajatvah za motorna vozila

40. člen

(prenehanje obveznosti plačila dajatve za odjavljeno vozilo)

Ne glede na šesti in sedmi odstavek 16. člena ZDajMV obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha tudi, če zavezanec upravni enoti ali nosilcu javnega pooblastila predloži pisno izjavo, iz katere je razvidno, da je bilo vozilo odplavljeno ali zasuto v poplavah in plazovih ter ni bilo najdeno in predano v razgradnjo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Če je bil za tako vozilo v času od 4. avgusta 2023 do uveljavitve tega zakona izdan plačilni nalog za plačilo dajatve za odjavljeno vozilo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na podlagi pisne izjave zavezanca plačilni nalog odpravi in postopek ustavi. Če je zavezanec dajatev za odjavljeno vozilo že plačal, mu Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo plačani znesek vrne v 30 dneh od prejema pisne zahteve s priloženim potrdilom o plačilu.

VII. Zakon o elektronskih komunikacijah

41. člen

(obveznost polaganja prazne kabelske kanalizacije)

Ne glede na osmi odstavek 12. člena ZEKom-2 morajo investitorji pri gradnji ali obnovi gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih, ki se financira iz javnih sredstev, vanjo položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, tudi če iz podatkov iz evidence iz prvega odstavka 15. člena ZEKom-2 ne izhaja, da na območju gradnje take kabelske kanalizacije še ni. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo.

42. člen

(ustanovitev služnosti za gradnjo zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij)

(1)

Ne glede na tretji in sedmi odstavek 27. člena ZEKom-2 je na prizadetih območjih neodplačna tudi služnost pri gradnji zelo visokozmogljivih javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti, ki se ne financira iz javnih sredstev v skladu z 20. členom ZEKom-2, razen služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, za katere se plačilo določi skladno z določbami zakona, ki ureja vode, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)

Ukrep iz prejšnjega odstavka je državna pomoč, ki se lahko izvaja po pravilu de minimis v skladu s 133. členom tega zakona.

VIII. Zakon o cestah

43. člen

(nepotrebnost soglasja za posege v varovalnem pasu javne ceste)

Ne glede na drugi in četrti odstavek 76. člena ter drugi in tretji odstavek 109. člena ZCes-2 soglasje upravljavca javne ceste ni potrebno v primerih gradnje na obstoječih objektih, ki so bili poškodovani ali uničeni zaradi poplav in plazov, če se z deli ne posega zunaj linije objekta proti cestnemu zemljišču oziroma se najbolj izpostavljena točka fasade proti cestnemu zemljišču ne spreminja.

44. člen

(podatki o stanju mostov na občinskih javnih cestah)

(1)

Ne glede na prvi odstavek 50. člena in prvi odstavek 115. člena ZCes-2 v primeru nesporočenih ali pomanjkljivih podatkov o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih s strani občine, podatke pridobi oziroma dopolni vladna služba za obnovo. Z namenom vnosa pridobljenih podatkov v evidenco o javnih cestah in evidence o občinskih cestah, se podatki posredujejo občini, na območju katere so bili zbrani, in Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo.

(2)

Vladna služba za obnovo pridobi podatke o stanju mostov na občinskih javnih cestah na prizadetih območjih najpozneje do 31. decembra 2024.

IX. Zakon o javnem naročanju

45. člen

(izločeni sklopi)

Ne glede na prvi odstavek 21. člena ZJN-3 lahko naročnik, ki je zavezan uporabljati pravila javnega naročanja, odda javna naročila gradnje, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 1.000.000 eurov, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe postopkov iz ZJN-3, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bilo razdeljeno javno naročilo gradnje. Za ta naročila mora naročnik upoštevati drugi odstavek 21. člena ZJN-3.

46. člen

(javno naročanje samoupravnih lokalnih skupnosti)

Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 se za javna naročila, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, ne uporablja.

47. člen

(odstop od obvezne izvedbe projektnega natečaja)

Za javna naročila, namenjena za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, uporaba tretjega odstavka 100. člena ZJN-3 ni obvezna.

X. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

48. člen

(prednostno odločanje Državne revizijske komisije)

Ne glede na 37. in 37.a člen ZPVPJN o zahtevku za revizijo, s katerim se očitajo kršitve v postopku oddaje javnega naročila, namenjenega za obnovo in razvoj na prizadetih območjih, odloča Državna revizijska komisija prednostno. O njem mora odločiti in izdati sklep najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka in celotne dokumentacije, brez možnosti podaljšanja roka.

XI. Zakon o varstvu kulturne dediščine

49. člen

(prenos lastninske pravice na spomeniku)

Ne glede na peti odstavek 6. člena ZVKD-1 se lahko na prizadetih območjih odtuji nepremičnina, ki je pozidano zemljišče, stavba ali njen del, ki leži na arheološkem najdišču, ter pod pogoji iz šestega odstavka 6. člena ZVKD-1 arheološko najdišče v lasti države ali občine, če gre za prenos lastninske pravice na spomeniku med državo ali občinami.

50. člen

(izvajanje raziskav)

(1)

Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka 85. člena ZVKD-1 lahko vodijo in izvajajo predhodne raziskave iz druge alineje drugega odstavka 34. člena ZVKD-1 in pripravljajo konservatorske načrte za spomenike v lasti države na prizadetih območjih tudi drugi usposobljeni izvajalci, določeni v skladu z ZVKD-1.

(2)

Ne glede na 1. in 3. točko tretjega odstavka 85. člena ZVKD-1 lahko predhodne arheološke raziskave iz prve ter druge alineje tretjega odstavka 34. člena ZVKD-1 in predhodne arheološke raziskave ter poizkopavalne postopke spomenikov v lasti države, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, namenjenega kulturi, na prizadetih območjih vodijo in izvajajo tudi drugi usposobljeni izvajalci arheoloških raziskav, določeni v skladu z ZVKD-1.

XII. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026

51. člen

(prevzemanje obveznosti za najpomembnejše investicije v Slovenski vojski)

Ne glede na določbe ZZSISV26 lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, za izvajanje najpomembnejših investicij, določenih s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske ter s srednjeročnimi obrambnimi programi, za njihovo izvedbo sklepa tudi pogodbe, s katerimi prevzema obveznosti do konca leta 2028, pod pogoji in na način, kot jih določa ZZSISV26. Pri tem se sredstva, predvidena za porabo v letih 2027 in 2028, štejejo v skupno kvoto sredstev, določenih z ZZSISV26.

XIII. Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

52. člen

(pridobivanje podatkov od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje)

(1)

Ne glede na peti odstavek 38. člena ZIUOPZP upravičenec do izredne denarne socialne pomoči pristojnemu centru za socialno delo predloži dokazila o nastanku škode in o njeni višini le v primeru, če podatek o višini škode na stavbi ni razviden iz evidence naravnih nesreč, vpisan v aplikacijo AJDA, ki jo vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Upravičenec predloži dokazila tudi v primeru, če je podatek o višini škode na stavbi nižji od dodeljene izredne denarne socialne pomoči.

(2)

Ne glede na drugi odstavek 51. člena ZUPJS ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in centri za socialno delo za izvedbo prejšnjega odstavka od Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje brezplačno pridobivajo podatke o višini škode na stavbi na podlagi osebnega imena in naslova prebivališča upravičenca do izredne denarne socialne pomoči.

(3)

Podatki iz prejšnjega odstavka se uničijo po štirih letih od datuma njihove pridobitve.

(4)

Prvi in drugi odstavek tega člena veljata do 30. junija 2024.

XIV. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

53. člen

(nepošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin)

Ne glede na prvi odstavek 24. člena in 52. člen ZMVN-1 se po uveljavitvi predpisa iz 20. člena ZMVN-1 o določitvi novih modelov vrednotenja, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), pošiljanje zbirnih potrdil lastnikom nepremičnin ne izvede.

XV. Zakon o kmetijskih zemljiščih

54. člen

(sanacija osuševalnih in javnih namakalnih sistemov)

(1)

Ne glede na 88., 96. in 98. člen ZKZ ter 50. člen ZKZ-E se za sanacijo osuševalnih in javnih namakalnih sistemov po poplavah in plazovih sredstva zagotavljajo iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča iz ZKZ.

(2)

Izvajalec državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: izvajalec državne javne službe) ter izvajalec lokalne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih (v nadaljnjem besedilu: izvajalec lokalne javne službe) pripravita sanacijski program za vsak posamezni osuševalni ali javni namakalni sistem, ki mora vsebovati:

-

analizo stanja osuševalnega ali javnega namakalnega sistema pred poplavami in plazovi;

-

analizo stanja osuševalnega ali javnega namakalnega sistema po poplavah in plazovih;

-

stopnjo in obseg prizadetosti osuševalnega ali javnega namakalnega sistema;

-

opredelitev potrebnih sanacijskih del, kar vključuje popis del in količin, opredelitev lokacije posameznih del in finančno konstrukcijo.

(3)

Sanacijske programe iz prejšnjega odstavka izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe pošlje v potrditev ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo. Izplačila za opravljena sanacijska dela iz tega člena se izvajajo na podlagi zahtevka, ki vsebuje poročilo izvajalca državne javne službe ali izvajalca lokalne javne službe o izvedenih sanacijskih delih z zapisnikom o nadzoru in prevzemu izvedenih sanacijskih del s popisom del in količin, ki ga podpišeta izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe in podizvajalec iz petega odstavka tega člena. Priložiti je treba tudi grafično prilogo z označeno lokacijo in vrsto izvedenih del ter račun podizvajalca iz petega odstavka tega člena.

(4)

Izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe mora ob ugotovitvi nenamenske porabe proračunskih sredstev sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

(5)

Izvajalec državne javne službe ali izvajalec lokalne javne službe lahko za izvedbo sanacijskih del iz tega člena s podizvajalcem, izbranim po predpisih o javnem naročanju, sklene pogodbo o izvajanju določenih sanacijskih del.

(6)

Če se sanacijska dela iz sanacijskega programa iz drugega odstavka tega člena izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za izvedbo sanacijskih del predpisana soglasja ali dovoljenja ne pridobivajo.

55. člen

(sanacija kmetijskih zemljišč)

(1)

Za namen odprave posledic poplav in plazov se kot agromelioraciji iz ZKZ štejeta tudi:

-

sanacija manjših plazov kot zahtevna agromelioracija in

-

odvoz naplavin in plavja s kmetijskih zemljišč za vzpostavitev kmetijskih zemljišč v ponovno kmetijsko uporabo kot nezahtevna agromelioracija.

(2)

Agromelioracija kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka je v javnem interesu.

(3)

Kot manjši plaz iz prve alineje prvega odstavka tega člena se šteje plaz, ki:

-

je nastal na kmetijskem zemljišču in ne ogroža nobenega objekta;

-

obsega površino do 2000 m2,

-

obsega zdrs materiala do 2000 m3 in

-

obsega globino do 2 m.

(4)

Vlogi za pridobitev odločbe o uvedbi agromelioracije iz prve alineje prvega odstavka tega člena je treba namesto priloge iz točke c) tretjega odstavka 79. člena ZKZ priložiti sanacijski načrt manjšega plazu, ki ga pripravijo geolog, hidrolog in pedolog.

(5)

Če se ukrepi izvajajo na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, se za odvoz naplavin iz druge alineje prvega odstavka tega člena predpisana soglasja in dovoljenja ne pridobivajo.

56. člen

(zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč)

Za namen načrtovanja vodnogospodarskih ureditev za odpravo posledic poplav in plazov se kot ukrep s področja kmetijstva v skladu z ZKZ šteje tudi načrtovanje mokrih zadrževalnikov kot večnamenskih ureditev zunaj območja vodotokov, pri čemer je primarna raba vode iz mokrega zadrževalnika namenjena namakanju kmetijskih zemljišč.

57. člen

(nadomestitveni kmetijski objekti in kmetije)

(1)

Ne glede na 3.ea člen ZKZ lahko lokalna skupnost, če to ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja lokalne skupnosti, z občinskim podrobnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje (v nadaljnjem besedilu: OPPN), na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje nadomestitvene objekte iz 4. člena tega zakona, ki so zaradi plazov in poplav neprimerni za bivanje ali opravljanje kmetijske dejavnosti. Pobuda za pripravo OPPN se vloži na lokalno skupnost.

(2)

Lokalna skupnost lahko v skladu s prejšnjim odstavkom na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje objekte, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v:

a)

stavbe za rastlinsko pridelavo;

b)

stavbe za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja;

c)

stavbe za spravilo pridelka;

č)

druge nestanovanjske kmetijske stavbe (stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije);

d)

industrijske stavbe, in sicer le stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov (sirarne, sušilnice sadja in podobno);

e)

druge kmetijske gradbene inženirske objekte, in sicer le koritaste silose, zbiralnike gnojnice in gnojevke, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevske izpuste;

f)

stanovanjske stavbe za potrebe kmetijskega gospodarstva.

(3)

Za potrebe morebitne odmere komunalnega prispevka, dovoljevanja, določanja in evidentiranja gradbene parcele se zemljišča v območju OPPN iz tega člena štejejo za stavbna zemljišča.

(4)

Kmetijski objekti iz točke a) do e) drugega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.

(5)

Ministrstvo, pristojno za celovito presojo vplivov na okolje, v 15 dneh po prejemu obvestila o nameri priprave OPPN s strani pripravljavca plana odloči o tem, ali je treba za OPPN iz tega člena izvesti celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer se o tem predhodno posvetuje tudi z ministrstvi in organizacijami, pristojnimi za področja, na katera bi OPPN iz tega člena lahko pomembno vplival. Ministrstva in organizacije, pristojni za področja, na katera bi OPPN iz tega člena lahko pomembno vplival, morajo mnenje iz prejšnjega stavka podati v treh delovnih dneh od prejema zaprosila s strani ministrstva.

(6)

Sprejem in izvajanje OPPN iz tega člena je v javnem interesu.

(7)

Ne glede na zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje, se prostorski akt lokalne skupnosti, ki določa namensko rabo prostora, z uveljavitvijo OPPN iz tega člena nadomešča z OPPN v delu, ki ga določa OPPN. Lokalna skupnost ob prvi spremembi prostorskega akta lokalne skupnosti spremembe, ki so nastale z uveljavitvijo OPPN, vnese v prostorski akt lokalne skupnosti po postopku, kot to določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje.

58. člen

(nakup zemljišč za zagotovitev nadomestitvene gradnje)

(1)

Ne glede na 17. do 25.a člen ZKZ se za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona nakup kmetijskih zemljišč lahko izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe s smiselno uporabo prve alineje tretjega odstavka 52. člena ZSPDSLS-1, če je bil za območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov sprejet vsaj sklep o pripravi OPPN za obnovo, s katerim so natančno določena zemljišča, za katera se načrtuje sprememba namenske rabe prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč. Za enak namen, kot je določeno v prejšnjem stavku, se s sklenitvijo neposredne pogodbe lahko izvede tudi nakup zemljišč, ki se jim je v skladu z OPPN za obnovo spremenila namenska raba prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč.

(2)

Pristojna občina sklep iz prejšnjega odstavka ter v nadaljnjih fazah potrjeno gradivo OPPN za obnovo iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena izvede v imenu in za račun Republike Slovenije po tem, ko vlada določi obseg kmetijskih zemljišč, ki so nujno potrebna za zagotovitev nadomestitvenih objektov.

(3)

Nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena se izvede na podlagi odkupne cene na kvadratni meter zemljišča, ki se določi enotno za posamezno območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov, za katero je sprejet sklep iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: enotna odkupna cena). Enotna odkupna cena je določena s cenitvijo, ki jo izdela sodni cenilec ustrezne stroke, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja sodne cenilce, ali pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Cenitev iz tega odstavka naroči Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ne glede na tretjo alinejo prvega odstavka 327. člena ZUreP-3 se v cenitvi po tem odstavku in v postopku po 58.a členu tega zakona upošteva namenska raba prostora pred uveljavitvijo OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena. Če so na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena zgrajeni objekti oziroma na njih rastejo kmetijski pridelki, ki jih lastnik ne bo mogel pobrati, se njihova vrednost oceni z dodatno cenitvijo cenilca ustrezne stroke ter prišteje enotni odkupni ceni.

(4)

Sredstva za nakup zemljišč iz prvega odstavka tega člena in z nakupom povezanih stroškov iz tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)

V OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena mora biti območje stavbnih zemljišč razdeljeno v več funkcionalno zaokroženih območij in določena etapnost gradnje tako, da je pridobitev lastninske pravice na zemljišču za gradnjo nadomestitvenih objektov na naslednjem funkcionalno zaokroženem območju dovoljena šele po tem, ko so za vsa zemljišča na prejšnjem funkcionalno zaokroženem območju s fizičnimi ali pravnimi osebami iz drugega odstavka 4. člena tega zakona sklenjene pogodbe za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih.

(6)

Gradnja komunalne infrastrukture na območju, predvidenem za nadomestitveno gradnjo, se mora izvajati v skladu z etapnostjo gradnje posameznega funkcionalno zaokroženega območja iz prejšnjega odstavka.

(7)

OPPN za obnovo iz prvega odstavka tega člena preneha veljati 31. decembra 2028, pri čemer se območja tistih zemljišč, glede katerih so sklenjene pogodbe iz petega odstavka tega člena in je za gradnjo na njih vložena popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt, vključijo v spremembe in dopolnitve OPN kot stavbna zemljišča. Za zemljišča, glede katerih ni sklenjenih pogodb iz petega odstavka tega člena in za gradnjo na njih ni vložene popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestitveni objekt do 31. decembra 2028, se namenska raba prostora v OPN ne spremeni.

(8)

Ne glede na peti odstavek 17. člena tega zakona občina sprejme sklep o spremembah in dopolnitvah OPN iz prejšnjega odstavka najpozneje do 31. decembra 2028.

(9)

Upravljavec zemljišč iz tega člena, ki so v lasti Republike Slovenije, je do njihove odsvojitve ali prenosa upravljanja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, razen če vlada s sklepom na predlog vladne službe za obnovo določi drugega upravljavca teh zemljišč, ki je lahko le organ državne uprave.

58.a člen

(javna korist in poseg v lastninsko pravico)

(1)

Za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov iz 4. člena tega zakona se lahko zaradi odprave posledic poplav in plazov lastninska ali druga stvarna pravica na zemljiščih iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so navedena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena, odvzame ali omeji v javno korist.

(2)

Šteje se, da je javna korist za zemljišča iz prejšnjega odstavka izkazana, če je gradnja nadomestitvenih objektov predvidena v OPPN za obnovo iz prvega odstavka prejšnjega člena ter se z njimi vzpostavlja zaokroženo naselje, pri čemer skupna površina teh zemljišč ne presega 20 odstotkov celotnega zaokroženega naselja, in vlada na predlog vladne službe za obnovo sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja nadomestitvenih objektov na teh zemljiščih nujno potrebna in v javno korist. Sklep iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)

Predlagatelj razlastitvenega postopka ter postopka za omejitev lastninske pravice je upravljavec zemljišč iz devetega odstavka prejšnjega člena.

(4)

Predlagatelj razlastitvenega postopka iz prejšnjega odstavka lahko pred vložitvijo zahteve za razlastitev z lastnikom kmetijskega zemljišča ali zemljišča, ki se mu je v skladu z OPPN za obnovo spremenila namenska raba prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč in katerega pridobitev je nujno potrebna v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, izvede pogajanja o odkupni ceni, pri čemer ponujena cena ne sme odstopati za več kot 20 odstotkov od enotne odkupne cene, kot je določena v cenitvi, izdelani v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

(5)

Razlastitev iz tega člena se izvede po nujnem razlastitvenem postopku v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.

59. člen

(nadomeščanje kmetijskih zemljišč in odmera spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč)

(1)

Ne glede na 3.eb in 3.ec člen ZKZ ukrepov iz 3.eb in 3.ec člena ZKZ ni treba izvesti, če gre za prostorske ureditve, ki se načrtujejo zaradi odprave posledic poplav in plazov na prizadetih območjih z OPPN za odpravo posledic naravne nesreče ali z drugim prostorskim izvedbenim aktom in se je priprava tega prostorskega izvedbenega akta pričela pred 4. avgustom 2026.

(2)

Ne glede na 3.g člen ZKZ se odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča za gradnjo objektov za katere se sprejem prostorski izvedbeni akt iz prejšnjega odstavka, ne plača.

60. člen

(gradnja vodne infrastrukture in drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda, na kmetijskih zemljiščih)

(1)

Ne glede na 3.č člen ZKZ se za zmanjševanje poplavne ogroženosti prizadetih območij v okviru sanacije iz 91. člena tega zakona na kmetijskih zemljiščih dopusti gradnja vodne infrastrukture in drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na podlagi lokacijske preveritve v skladu z 12. členom tega zakona ali drugega prostorskega izvedbenega akta.

(2)

Gradnja iz prejšnjega odstavka se dopusti tudi na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na zemljišča iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno za izvedbo ukrepov zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda za zmanjševanje poplavne ogroženosti prizadetih območij.

XVI. Zakon o rudarstvu

61. člen

(določitev prednostnega seznama za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice)

(1)

Zaradi zagotavljanja obnove in razvoja na državni in občinski infrastrukturi ter vodotokih na prizadetih območjih ministrstvo, pristojno za rudarstvo, določi prednostni seznam za obravnavo vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine.

(2)

Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pri določitvi prednostnega seznama iz prejšnjega odstavka postopa hitro. Prav tako postopek obravnave vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine, uvrščenih na prednostni seznam, vodi hitro in s čim manjšo zamudo za vlagatelje, vendar tako, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi strank ter izda zakonita in pravilna odločba.

(3)

Pri določanju prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo zlasti vrsta, ustreznost in zadostnost mineralnih surovin, potrebnih za zagotavljanje obnove in razvoja na državni in občinski infrastrukturi ter vodotokih na prizadetih območjih, ter oddaljenost pridobivalnega prostora od lokacije porabe mineralne surovine.

(4)

Prednost na prednostnem seznamu imajo pridobivalni prostori, ki se nahajajo na območjih, od koder je možen prevoz potrebnih mineralnih surovin na prizadeta območja na okoljsko in prometno sprejemljivejši način.

(5)

Če investitor ukrepov na državni ali občinski infrastrukturi ter vodotoku na prizadetih območjih potrebuje določeno mineralno surovino, mu jo mora dati nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine na razpolago, če s to mineralno surovino razpolaga. V tem primeru ima prednost pred ostalimi kupci, pri čemer cena mineralne surovine ne sme biti višja od cene, ki jo nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zaračunava ostalim kupcem.

(6)

Ne glede na morebitno zahtevo dokumenta urejanja prostora iz 36. člena ZRud-1 po izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta se v primeru vlog s prednostnega seznama iz prvega odstavka tega člena za skladnega z dokumenti urejanja prostora štejeta tudi pridobivalni prostor in njegova raba, če takšen občinski podrobni prostorski načrt ni izdelan, območje predlaganega pridobivalnega prostora za namen nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin pa je določeno z ustrezno namensko rabo prostora v občinskem prostorskem načrtu.

Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)

Časovnica