Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda...

2743. Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino

I. STATUS INŠTITUTA

1. člen

(1)

S tem sklepom se delovanje javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljnjem besedilu: inštitut) uskladi z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25; v nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.

(2)

Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)

Inštitut za novejšo zgodovino je bil preoblikovan v javni raziskovalni zavod z Odlokom o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92, 65/99, 37/03, 11/06, 47/11 in 134/20) in v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.

2. člen

Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja predvsem:

1.

svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;

2.

samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z ZZrID;

3.

samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom;

4.

sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARIS);

5.

izvolitve v raziskovalne nazive;

6.

izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;

7.

oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;

8.

volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in drugimi akti;

9.

odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.

II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA

3. člen

(1)

Ime javnega raziskovalnega zavoda: Inštitut za novejšo zgodovino.

(2)

Ime v angleškem jeziku: Institute of Contemporary History.

(3)

Skrajšano ime: INZ.

(4)

Sedež inštituta: Ljubljana.

(5)

Poslovni naslov inštituta: Privoz 11, Ljubljana.

III. DEJAVNOST INŠTITUTA

4. člen

(1)

Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 in 45/25) so:

C 18.120	Drugo tiskanje,
G 47.610	Trgovina na drobno s knjigami,
G 47.621	Trgovina na drobno s časopisi in revijami,
J 58.110	Izdajanje knjig,
J 58.120	Izdajanje časopisov,
J 58.130	Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190	Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme,
J 58.290	Drugo izdajanje programske opreme,
J 59.110	Produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj,
J 59.120	Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videofilmov, televizijskih oddaj,
J 59.130	Distribucija filmov in videofilmov,
K 62.100	Računalniško programiranje,
K 62.200	Svetovanje o računalniških napravah in programih ter upravljanje računalniških naprav in sistemov,
K 62.900	Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,
K 63.100	Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti,
K 63.910	Dejavnosti spletnih iskalnikov,
K 63.920	Druge informacijske dejavnosti,
M 68.200	Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
N 72	Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost,
N 72.200	Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,
O 77.400	Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del,
Q 85.402	Visokošolsko izobraževanje,
Q 85.520	Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
Q 85.590	Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.,
Q 85.690	Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.,
S 91.110	Dejavnost knjižnic,
S 91.120	Dejavnost arhivov.

(2)

Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3)

Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4)

Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

(5)

Inštitut izvaja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.

(6)

Inštitut s svojo dejavnostjo prispeva k vsestranski dostopnosti in uporabi znanja v družbi, soustvarja nacionalno, znanstveno in kulturno identiteto Slovenije, skrbi za prenos raziskovalnih dosežkov, za obveščanje javnosti o znanstvenoraziskovalnih dosežkih, za popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene kulture.

(7)

Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.

(8)

Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.

5. člen

(1)

Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo ter stroške dela.

(2)

Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom inštituta.

(3)

Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

6. člen

(1)

Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.

(2)

Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja postane pridružena članica univerze.

(3)

Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v statutu.

7. člen

(1)

Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.

(2)

Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem ustanovitelja.

(3)

Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo ustanovi gospodarsko družbo.

(4)

Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe, skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.

(5)

Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.

(6)

Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.

IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI INŠTITUTA

8. člen

Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.

9. člen

Organi inštituta so:

-

upravni odbor,

-

direktor in

-

znanstveni svet.

1. Upravni odbor

10. člen

(1)

Organ upravljanja inštituta je upravni odbor, ki ga sestavlja pet članov, od katerih:

-

dva člana imenuje ustanovitelj na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo,

-

dva člana imenuje znanstveni svet inštituta iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana iz vrst uporabnikov ne smeta prihajati iz iste institucije,

-

enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.

(2)

Predsednika in podpredsednika upravnega odbora inštituta izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.

(3)

Ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena izbereta predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, z javnim pozivom. Če se na javni poziv ne prijavi zadosti kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega poziva, in je treba zagotoviti nemoteno delovanje upravnega odbora inštituta ali v primeru odstopa ali razrešitve predstavnika ustanovitelja v enem letu pred iztekom mandata upravnega odbora inštituta, lahko ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena predlagata kandidata, ki izpolnjuje pogoje iz javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.

(4)

Predstavnika uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti znanstveni svet imenuje na podlagi javnega poziva.

(5)

Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu se podrobneje določi v statutu.

11. člen

(1)

Upravni odbor je organ upravljanja inštituta.

(2)

Upravni odbor inštituta ima naslednje pristojnosti:

1.

sprejema splošne akte inštituta ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;

2.

sprejema strategijo razvoja inštituta in spremlja njeno uresničevanje;

3.

sprejema letni program dela in finančni načrt inštituta;

4.

sprejema letno poročilo inštituta;

Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino

Časovnica