2743. Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino
(1)
S tem sklepom se delovanje javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljnjem besedilu: inštitut) uskladi z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.
(2)
Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3)
Inštitut za novejšo zgodovino je bil preoblikovan v javni raziskovalni zavod z Odlokom o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92, 65/99, 37/03, 11/06, 47/11 in 134/20) in v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.
Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja predvsem:
1.
svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;
2.
samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z ZZrID;
3.
samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom;
4.
sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS);
5.
izvolitve v raziskovalne nazive;
6.
izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;
7.
oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;
8.
volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in drugimi akti;
9.
odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.
II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA
(1)
Ime javnega raziskovalnega zavoda: Inštitut za novejšo zgodovino.
(2)
Ime v angleškem jeziku: Institute of Contemporary History.
(4)
Sedež inštituta: Ljubljana.
(5)
Poslovni naslov inštituta: Privoz 11, Ljubljana.
(1)
Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:
G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami,
G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,
G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu,
G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,
J 58.110 Izdajanje knjig,
J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev,
J 58.130 Izdajanje časopisov,
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190 Drugo založništvo,
J 58.290 Drugo izdajanje programja,
J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
J 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
J 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
J 62.010 Računalniško programiranje,
J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih,
J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov,
J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,
J 63.990 Drugo informiranje,
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,
N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del,
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,
P 85.422 Visokošolsko izobraževanje,
P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,
P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,
R 91.011 Dejavnost knjižnic,
R 91.012 Dejavnost arhivov.
(2)
Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(3)
Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
(4)
Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.
(5)
Inštitut izvaja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.
(6)
Inštitut s svojo dejavnostjo prispeva k vsestranski dostopnosti in uporabi znanja v družbi, soustvarja nacionalno, znanstveno in kulturno identiteto Slovenije, skrbi za prenos raziskovalnih dosežkov, za obveščanje javnosti o znanstvenoraziskovalnih dosežkih, za popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene kulture.
(7)
Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.
(8)
Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.
(1)
Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela.
(2)
Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom inštituta.
(3)
Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.
(1)
Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.
(2)
Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja postane pridružena članica univerze.
(3)
Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v statutu.
(1)
Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.
(2)
Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem ustanovitelja.
(3)
Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo ustanovi gospodarsko družbo.
(4)
Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe, skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.
(5)
Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.
(6)
Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.
IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI INŠTITUTA
Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.