Nalaganje dokumenta...
Zakon o cestninjenju (ZCestn)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 24-991/2015, stran 2661 DATUM OBJAVE: 10.4.2015
VELJAVNOST: od 25.4.2015 do 17.12.2024 / UPORABA: od 25.4.2015 do 17.12.2024
RS 24-991/2015
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 18.12.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
991. Zakon o cestninjenju (ZCestn)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o cestninjenju (ZCestn)
o razglasitvi Zakona o cestninjenju (ZCestn)
Razglašam Zakon o cestninjenju (ZCestn), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2015.
Št. 003-02-2/2015-35
Ljubljana, dne 7. aprila 2015
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O CESTNINJENJU (ZCestn)
O CESTNINJENJU (ZCestn)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine, čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katere je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in
-
Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/520/EU).
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
akreditacija je postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec cestninjenja, na podlagi katerega ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja pridobi dovoljenje za zagotavljanje evropskega elektronskega cestninjenja (v nadaljnjem besedilu: EETS) na določenem območju EETS;
2.
avtomatizirano iskanje je postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil ene ali več držav članic Evropske unije;
3.
bistveno spremenjeni sistem je sprememba obstoječega elektronskega cestninskega sistema tako, da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente interoperabilnosti, ki so v uporabi (npr. ponovno programirati ali prirediti vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna akreditacija);
4.
cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
5.
cestninska ureditev je skupek pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
6.
cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
7.
cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
8.
cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
9.
cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
10.
cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
11.
cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
12.
cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
13.
država članica registracije je država članica Evropske unije, v kateri je registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino;
14.
dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
15.
elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
16.
elektronska vinjeta je na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste;
17.
elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skupek objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku in v katerem obveznost plačila cestnine nastane na podlagi samodejne zaznave vozila na točki cestninjenja prek komunikacije na daljavo z napravo v vozilu ali samodejne prepoznave registrske označbe vozila;
18.
enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
19.
EETS je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
20.
glavni ponudnik storitev je ponudnik storitev cestninjenja s posebnimi obveznostmi (npr. obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki EETS) ali posebnimi pravicami (npr. pravica do posebnega nadomestila za zagotavljanje storitve EETS, zagotovljena dolgoročna pogodba), ki se razlikujejo od pravic in obveznosti drugih ponudnikov storitev cestninjenja;
21.
imenovani izvajalec cestninjenja je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki je imenovana za izvajalca cestninjenja na območju EETS;
22.
imetnik vozila je imetnik pravice uporabe vozila (npr. najemojemalec, lizingojemalec, zakupojemalec);
23.
infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
24.
interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
25.
izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
26.
izvajalec cestninjenja je upravljavec cestninskih cest, ki zaračunava cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS;
27.
klasifikacijski parametri vozil so podatki o vozilu, na podlagi katerih se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine;
28.
komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli (npr. programska oprema);
29.
koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
30.
koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe;
31.
lahko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
32.
nacionalna kontaktna točka je organ, pristojen za čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil;
33.
naprava v vozilu je elektronska naprava za cestninjenje in pomeni popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja, ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter je namenjena zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju ali oddajanju podatkov na daljavo kot ločena naprava ali kot naprava, ki je vgrajena v vozilo;
34.
neplačilo cestnine je kršitev, ki jo stori cestninski zavezanec, ki ne plača cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, in je predpisana s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
35.
območje EETS je cesta, cestno omrežje ali objekt (npr. most, viadukt, predor), kjer se cestnina zaračuna z uporabo elektronskega cestninskega sistema;
36.
OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
37.
obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
38.
os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
39.
podatki za obračun cestnine so informacije, za katere izvajalec cestninjenja opredeli, da so potrebne za določitev dolgovane cestnine za vožnjo z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske transakcije;
40.
podporne storitve so osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema;
41.
ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
42.
ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
43.
ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) EETS je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabniku EETS s pogodbo omogoči vključitev v EETS in izvaja prenos pobrane cestnine na izvajalca cestninjenja;
44.
ponudnik storitev cestninjenja je pravni subjekt, ki zagotavlja storitev cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več cestninskih razredov vozil;
45.
prijava cestnine je izjava, dana izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, dogovorjeni med ponudnikom storitev cestninjenja in izvajalcem cestninjenja;
46.
primernost za uporabo je sposobnost komponente interoperabilnosti, vgrajene v EETS in povezane s sistemom izvajalca cestninjenja, da doseže in ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem;
47.
pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
48.
sistem, skladen z EETS, je sklop elementov elektronskega cestninskega sistema, ki so potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje EETS;
49.
storitev cestninjenja je storitev, ki uporabnikom EETS omogoča, da z eno pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več območjih EETS; s storitvijo cestninjenja se uporabniku EETS zagotavlja prilagojena naprava v vozilu in vzdržuje njena funkcionalnost, plačilo dolgovane cestnine izvajalcu cestninjenja, plačilno sredstvo ali sprejem že obstoječega plačilnega sredstva; s storitvijo cestninjenja se od uporabnika EETS pobere cestnina, urejajo odnosi z uporabniki EETS in za cestninske sisteme izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti;
50.
storitev EETS je storitev cestninjenja, ki jo na podlagi pogodbe ponudnik EETS opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS;
51.
stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
52.
stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter so določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
53.
stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
54.
stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
55.
stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
56.
stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
57.
stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
58.
težko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
59.
tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
60.
točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
61.
uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
62.
uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
63.
uporabnik EETS je fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS za dostop do EETS;
64.
upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
65.
večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z dodatnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
66.
vozilo je vozilo ali skupina vozil na motorni pogon, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga po cesti;
67.
vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila, voznike in pravila cestnega prometa.
3. člen
(obvezne cestninske ceste)
(1)
Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
-
so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
-
ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
-
imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
-
se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
-
so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(3)
Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine.
(4)
Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in pripadajoče prevozne razdalje ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada.
4. člen
(izbirne cestninske ceste)
(1)
Vlada lahko s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet, ali cesto, na katero je lahko preusmerjen promet s cestninskih cest iz prejšnjega člena ali ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.
(2)
Cestninjenje na cestah iz prejšnjega odstavka ne sme povzročati diskriminacije mednarodnega prometa in izkrivljati konkurence med prevozniki.
5. člen
(cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)
(1)
Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
(2)
Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
(3)
Ne glede na določbe tega zakona lahko vlada določi, da v primeru iz prejšnjega odstavka vozila do 3.500 kg NDM plačujejo cestnino za uporabo cestninskega cestnega objekta z ustavljanjem na cestninski postaji. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo cestninjenje glede na prevoženo razdaljo.
6. člen
(obveznost plačila cestnine)
(1)
Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
(2)
Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
(3)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
(4)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja, ne glede na to, ali je vzpostavljena povezava med napravo za cestninjenje in OBU napravo.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi v Republiko Slovenijo po cestninski cesti z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
(6)
Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(7)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest ne nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto, če je vstop na cestninsko cesto posledica preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto, s katero soglaša upravljavec cestninskih cest. Vlada podrobneje določi razloge in pogoje uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine glede na določen čas uporabe cestninske ceste v primeru preusmeritve prometa z necestninske na cestninsko cesto.
(9)
Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza.
7. člen
(cestninski zavezanec)
(1)
Cestninski zavezanci so:
-
voznik vozila,
-
lastnik vozila ali imetnik vozila in
-
uporabnik elektronskega cestninjenja.
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.
8. člen
(cestninski upravičenec)
Cestnino plača cestninski zavezanec upravljavcu cestninske ceste.
9. člen
(oprostitve plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške)
(1)
Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata za:
-
prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
-
prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
-
prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
-
prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
-
prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
(2)
Prevozi z vozili iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške, če so vozila registrirana v sistemu upravljavca cestninskih cest pred začetkom uporabe cestninske ceste. Če cestninski zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka plača cestnino oziroma pristojbino za zunanje stroške, ni upravičen do vračila plačanega zneska.
(3)
Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.
(4)
Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(5)
Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih pristojni organ posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti pristojni organ. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(6)
Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Na podlagi podatkov o prevozu, ki jih cestninski zavezanec posreduje upravljavcu cestninskih cest na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona, upravljavec cestninskih cest odloči o upravičenosti uporabe cestninske ceste brez plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške in o tem obvesti cestninskega zavezanca. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(7)
Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.
(8)
Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena zakona.
10. člen
(cestninski razredi)
Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila (enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo dovoljeno maso in število osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih vozil, ki izražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.
11. člen
(stroški cestninskih cest)
(1)
Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da cestnina, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom nad 3.500 kg NDM, skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom do 3.500 kg NDM, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.
(2)
Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje, stroške naložb ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cest. Vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, in na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.
(3)
Stroški cestninskih cest ali stroški njihovih izboljšav vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa ali izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec cestninskih cest na podlagi objektivnih okoljskih vidikov (npr. zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal).
(4)
Stroški gradnje vključujejo stroške, ki so povezani z gradnjo in financiranjem:
-
novih cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili) ali
-
cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili), ki so bile zgrajene najpozneje 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile cestninske ureditve do tega datuma že uvedene, ali pa je bila gradnja cestninske ceste dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih cestninskih ureditev, uvedenih po 10. juniju 2008.
(5)
V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se za stroške gradnje štejejo tudi stroški v zvezi s cestninskimi cestami ali njihovimi izboljšavami, ki so bile dokončane pred roki iz druge alineje prejšnjega odstavka, če:
-
je bil vzpostavljen cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali
-
je mogoče dokazati, da je bil pogoj za zgraditev cestninske ceste, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske ureditve, če je ta poznejši, ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov cestninske ceste.
(7)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.
(8)
Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka tega člena in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada, pri čemer podatke in izračune, potrebne za izdelavo metodologije, zagotovi upravljavec cestninskih cest.
12. člen
(določitev višine cestnine)
(1)
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg NDM plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (v nadaljnjem besedilu: cestnina glede na prevoženo razdaljo) in za vozila do 3.500 kg NDM glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas).
(2)
Višino cestnine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a)
za cestnino glede na prevoženo razdaljo:
-
tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski razred EURO in čas opravljanja prevoza (v dnevu, tednu, letu, vrsti dneva ali letnem času);
-
prevozno razdaljo po cestninski cesti.
b)
za cestnino za določen čas:
-
tip oziroma cestninski razred vozila;
-
obdobje uporabe cestninske ceste.
(3)
Cestnine iz prvega odstavka tega člena se uskladijo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks 100.
(4)
Višino cestnine glede na prevoženo razdaljo določi vlada na predlog upravljavca cestninskih cest. Predlogu za določitev višine cestnine glede na prevoženo razdaljo mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti podatke in potrebne izračune, določene v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.
II. CESTNINJENJE GLEDE NA PREVOŽENO RAZDALJO
1. Skupne določbe o cestninjenju glede na prevoženo razdaljo
13. člen
(način cestninjenja)
(1)
Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
(2)
Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare oprto na drugo vozilo.
(3)
Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
(4)
Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o plačilu cestnine ali polnjenju predplačniškega uporabniškega računa izdati račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu ali potrdilu o prehodih izkazana ločeno.
(5)
Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
(6)
Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.
(7)
Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo.
14. člen
(infrastrukturna pristojbina)
(1)
Pri določanju višine ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena tega zakona.
(2)
Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna cestninska ureditev, je potrebno izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se uporablja enaka cestninska ureditev.
(3)
Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije. Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne cestninske razrede vozil.
(4)
Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.
(5)
V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.
15. člen
(prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine)
(1)
Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
-
bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
-
taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem;
-
bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
-
je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
(3)
O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(4)
Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
-
je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
-
se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
-
nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega člena;
-
obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
-
se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.
(5)
Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
(6)
Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(7)
Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(8)
Če se struktura vozil v posameznem emisijskem razredu vozila EURO, za katerega je infrastrukturna pristojbina prilagojena, v posameznem letu spremeni zaradi odliva vozil v drugi emisijski razred vozila EURO za tri odstotke ali več glede na predhodno leto, vlada na predlog upravljavca cestninskih cest najpozneje do konca junija naslednjega leta spremeni faktorje prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine tako, da izniči negativni vpliv te spremembe na prihodke upravljavca cestninskih cest iz cestnin. Spremenjeni faktorji prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Upravljavec cestninskih cest zagotovi podatke in potrebne izračune za spremembo prilagoditve višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO.
(9)
Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov EETS. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
(10)
Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
16. člen
(pristojbina za zunanje stroške)
(1)
Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.
(2)
Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.
(3)
Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
(4)
Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
PCVij = Vsota(k) EF(ik) x PC(jk)
pri čemer so:
PCVij = Vsota(k) EF(ik) x PC(jk)
pri čemer so:
-
PCV(ij): stroški onesnaževanja zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
-
EF(ik): faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
-
PC(jk): denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
-
i: emisijski razred vozila EURO,
-
j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
-
k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(6)
Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri koli emisijski razred vozila EURO.
(8)
Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
NCVj (dnevno) = e x Σk NCjk x POPk / WADT
NCVj (podnevi) = a x NCVj
NCVj (ponoči) = b x NCVj
pri čemer so:
-
NCV(j): stroški obremenitev s hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
-
NC(jk): stroški obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih na osebo,
-
POP(k): prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na kilometer,
-
WADT: ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši ali enak 4),
-
a in b: utežna faktorja, ki se določita tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ne presega NCV(j) (dnevno),
-
j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
-
k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
(9)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(10)
Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila, pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za najmanj hrupno vozilo.
(11)
Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje stroške.
(12)
Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
(13)
Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo.
(14)
Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
(15)
Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.
(16)
Če se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, ministrstvo vsaka štiri leta po njeni uvedbi Komisiji posreduje poročilo o cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na cestninskih cestah. Iz poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale 10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene.
17. člen
(popusti)
(1)
Popusti na pristojbino za zunanje stroške niso dovoljeni.
(2)
Upravljavec cestninske ceste lahko v ceniku cestnine predvidi popuste na infrastrukturno pristojbino, če:
-
je tarifna struktura sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom in se za uporabnike uporablja pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;
-
popusti povzročijo dejanske prihranke pri upravnih stroških;
-
popusti ne presegajo 13 odstotkov infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za enakovredna vozila, ki do popustov niso upravičena.
18. člen
(pribitki)
(1)
Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih, na katerih so večji zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da:
-
se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne naloge za razvoj vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kakor cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;
-
pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov;
-
zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest;
-
se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje prednostnih projektov iz prve alineje tega odstavka;
-
se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.
(2)
Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna pristojbina prilagojena v skladu s 15. členom tega zakona.
(3)
Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo pogoje za zaračunavanje pribitka, se ne smejo zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, razen če se zaračunava pribitek.
(4)
Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s 16. členom tega zakona, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I, II in III. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se namenijo za izvajanje prednostnih nalog za razvoj vseevropskega prometnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU.
(5)
Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe.
(6)
O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7)
Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.
19. člen
(obveščanje Komisije)
(1)
Ministrstvo Komisiji najmanj šest mesecev pred izvajanjem nove cestninske ureditve na podlagi uvedenih infrastrukturnih pristojbin sporoči:
a)
za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:
-
vrednosti enot in drugih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih sestavin infrastrukturnih stroškov, in
-
informacije o vozilih, za katera se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja ali dela omrežja, ki se uporablja za posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti s pristojbinami;
b)
za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:
-
koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,
-
ureditev za koncesijske pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, vključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predvidenim prometom po tipih vozil, ravnijo predvidenih cestnin in geografskim obsegom omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.
(2)
Ministrstvo Komisiji pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške sporoči:
-
podatke o prostorskem poteku cestnih odsekov, na katerih se bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške, opis razredov vozil, vrst cest in obdobij, na podlagi katerih bodo prilagojene pristojbine za zunanje stroške;
-
predvidene ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške in predvidene skupne prihodke;
-
parametre, podatke in informacije, ki so potrebni za ponazoritev načina uporabe metode za izračun pristojbine za zunanje stroške.
(3)
Če se Komisija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ne strinja s predlagano pristojbino za zunanje stroške, mora ministrstvo poskrbeti za njeno prilagoditev v skladu z odločitvijo Komisije.
20. člen
(cenik cestnine)
(1)
V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina infrastrukturne pristojbine iz 15. člena tega zakona, popusti iz 17. člena tega zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine.
(2)
Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme cenik vlada.
(3)
K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4)
Po uvedbi EETS se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register iz 47. člena tega zakona.
21. člen
(splošni akt o cestninjenju)
(1)
V splošnem aktu o cestninjenju se uredijo vsa vprašanja v zvezi s cestninjenjem glede na prevoženo razdaljo in druga vprašanja, ki jih določa ta zakon.
(2)
Splošni akt iz prejšnjega odstavka sprejme na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme splošni akt minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3)
K splošnemu aktu iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Splošni akt iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. Cestninjenje z ustavljanjem
22. člen
(način cestninjenja)
(1)
Cestninjenje z ustavljanjem se lahko uporablja le za cestninske ceste ali cestninske cestne objekte, pri katerih ni zagotovljeno elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali cestninske odseke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.
(2)
Cestninjenje z ustavljanjem zagotavlja in izvaja upravljavec cestninskih cest.
(3)
Cestnina se pri cestninjenju z ustavljanjem plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi zadnjega veljavnega dokumenta, ki ga cestninski zavezanec prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.
(4)
Cestninski zavezanec mora ustaviti vozilo na cestninski postaji in prevzeti dokument za cestninjenje ali plačati cestnino.
(5)
Cestninski zavezanec mora prevzeti račun ali potrdilo o plačilu cestnine hraniti do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(6)
Cestninjenje z ustavljanjem, ki se izvaja z uporabo elektronskih naprav za cestninjenje, mora biti v skladu s splošnim aktom iz prejšnjega člena.
23. člen
(način plačila cestnine)
(1)
Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z gotovino, elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest in plačilnimi karticami.
(2)
Na posameznih manj pogosto uporabljenih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi samo plačevanje cestnine, ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste (samodejne cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega odstavka in način plačevanja cestnine na njih določi vlada v predpisu iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.
3. Cestninjenje v prostem prometnem toku
24. člen
(obveznost zagotavljanja cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1)
Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz osmega odstavka 32. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
(2)
Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim sistemom cestninjenja, ki mora uporabnikom omogočiti cestninjenje z OBU napravo.
25. člen
(dostop do sistema cestninjenja v prostem prometnem toku)
(1)
Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo OBU napravo v vozilu cestninskega zavezanca, razen v primeru iz petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2)
OBU naprava je v lasti upravljavca cestninskih cest.