Nalaganje dokumenta...
Zakon o cestninjenju (ZCestn)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 24-991/2015, stran 2661 DATUM OBJAVE: 10.4.2015
RS 24-991/2015
991. Zakon o cestninjenju (ZCestn)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o cestninjenju (ZCestn)
o razglasitvi Zakona o cestninjenju (ZCestn)
Razglašam Zakon o cestninjenju (ZCestn), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2015.
Št. 003-02-2/2015-35
Ljubljana, dne 7. aprila 2015
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O CESTNINJENJU (ZCestn)
O CESTNINJENJU (ZCestn)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
2.
cestninska ureditev je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
3.
cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
4.
cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
5.
cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
6.
cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
7.
cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
8.
cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
9.
cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
10.
dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
11.
elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
12.
elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skup objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku;
13.
enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
14.
evropsko elektronsko cestninjenje je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
15.
infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
16.
interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
17.
izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
18.
koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
19.
koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
20.
OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
21.
obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
22.
os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
23.
ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
24.
ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
25.
ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) evropskega elektronskega cestninjenja je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), opravlja storitve dostopa do evropskega elektronskega cestninjenja po 35. členu tega zakona;
26.
pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
27.
stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
28.
stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
29.
stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
30.
stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
31.
stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
32.
stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
33.
stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
34.
tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
35.
točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
36.
uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
37.
uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
38.
upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
39.
večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest, razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
40.
vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas;
41.
vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na kartah v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.
3. člen
(obvezne cestninske ceste)
(1)
Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
-
so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
-
ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
-
imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
-
se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
-
so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(3)
Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine oziroma o obvezni nameščenosti vinjete na vozilu.
(4)
Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in prevozne razdalje med njimi ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada.
4. člen
(izbirne cestninske ceste)
(1)
Vlada lahko s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet, ali cesto, na katero je lahko preusmerjen promet s cestninskih cest iz prejšnjega člena ali ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.
(2)
Cestninjenje na cestah iz prejšnjega odstavka ne sme povzročati diskriminacije mednarodnega prometa in izkrivljati konkurence med prevozniki.
5. člen
(cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)
(1)
Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
(2)
Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.
6. člen
(obveznost plačila cestnine)
(1)
Za vsako uporabo cestninske ceste in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
(2)
Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
(3)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
(4)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi na cestninsko cesto z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
(6)
Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(7)
Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.
(8)
Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza.
7. člen
(cestninski zavezanec)
(1)
Cestninski zavezanci so:
-
voznik vozila,
-
lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila in
-
uporabnik elektronskega cestninjenja.
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.
8. člen
(cestninski upravičenec)
Cestnino plača cestninski zavezanec upravljavcu cestninske ceste.
9. člen
(oprostitve plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške)
(1)
Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata za:
-
prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
-
prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
-
prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
-
prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
-
prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
(2)
Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.
(3)
Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(4)
Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(5)
Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(6)
Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.
(7)
Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi vlada.
10. člen
(cestninski razredi)
Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila (enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo dovoljeno maso in število osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih vozil, ki izražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.
11. člen
(stroški cestninskih cest)
(1)
Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da cestnina, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom nad 3.500 kg NDM, skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom do 3.500 kg NDM, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.
(2)
Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje, stroške naložb ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cest. Vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, in na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.
(3)
Stroški cestninskih cest ali stroški njihovih izboljšav vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa ali izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec cestninskih cest na podlagi objektivnih okoljskih vidikov (npr. zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal).
(4)
Stroški gradnje vključujejo stroške, ki so povezani z gradnjo in financiranjem:
-
novih cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili) ali
-
cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili), ki so bile zgrajene najpozneje 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile cestninske ureditve do tega datuma že uvedene, ali pa je bila gradnja cestninske ceste dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih cestninskih ureditev, uvedenih po 10. juniju 2008.
(5)
V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se za stroške gradnje štejejo tudi stroški v zvezi s cestninskimi cestami ali njihovimi izboljšavami, ki so bile dokončane pred roki iz druge alineje prejšnjega odstavka, če:
-
je bil vzpostavljen cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali
-
je mogoče dokazati, da je bil pogoj za zgraditev cestninske ceste, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske ureditve, če je ta poznejši, ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov cestninske ceste.
(7)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.
(8)
Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka tega člena in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada, pri čemer podatke in izračune, potrebne za izdelavo metodologije, zagotovi upravljavec cestninskih cest.
12. člen
(določitev višine cestnine)
(1)
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg NDM plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (v nadaljnjem besedilu: cestnina glede na prevoženo razdaljo) in za vozila do 3.500 kg NDM glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas).
(2)
Višino cestnine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a)
za cestnino glede na prevoženo razdaljo:
-
tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski razred EURO in čas opravljanja prevoza (v dnevu, tednu, letu, vrsti dneva ali letnem času);
-
prevozno razdaljo po cestninski cesti.
b)
za cestnino za določen čas:
-
tip oziroma cestninski razred vozila;
-
obdobje uporabe cestninske ceste.
(3)
Cestnine iz prvega odstavka tega člena se uskladijo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks 100.
(4)
Višino cestnine glede na prevoženo razdaljo določi vlada na predlog upravljavca cestninskih cest. Predlogu za določitev višine cestnine glede na prevoženo razdaljo mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti podatke in potrebne izračune, določene v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.
II. CESTNINJENJE GLEDE NA PREVOŽENO RAZDALJO
1. Skupne določbe o cestninjenju glede na prevoženo razdaljo
13. člen
(način cestninjenja)
(1)
Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
(2)
Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare naloženo ali oprto na drugo vozilo.
(3)
Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
(4)
Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o plačilu cestnine izdati račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu ali potrdilu o plačilu izkazana ločeno.
(5)
Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
(6)
Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.
(7)
Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo.
14. člen
(infrastrukturna pristojbina)
(1)
Pri določanju višine ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena tega zakona.
(2)
Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna cestninska ureditev, je potrebno izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se uporablja enaka cestninska ureditev.
(3)
Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije. Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne cestninske razrede vozil.
(4)
Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.
(5)
V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.
15. člen
(prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine)
(1)
Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
-
bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
-
taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem;
-
bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
-
je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
(3)
O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(4)
Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
-
je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
-
se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
-
nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega člena;
-
obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
-
se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.
(5)
Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
(6)
Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(7)
Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(8)
Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
(9)
Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
16. člen
(pristojbina za zunanje stroške)
(1)
Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.
(2)
Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.
(3)
Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
(4)
Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
PCVij = Vsota(k) EF(ik) x PC(jk)
pri čemer so:
-
PCV(ij): stroški onesnaževanja zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
-
EF(ik): faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
-
PC(jk): denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
-
i: emisijski razred vozila EURO,
-
j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
-
k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(6)
Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri koli emisijski razred vozila EURO.
(8)
Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
NCV(j) (dnevno) = e x Vsota(k) NC(jk) x POP(k) / WADT
NCV(j) (podnevi) = a x NCV(j)
NCV(j) (ponoči) = b x NCV(j)
pri čemer so:
-
NCV(j): stroški obremenitev s hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
-
NC(jk): stroški obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih na osebo,
-
POP(k): prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na kilometer,
-
WADT: ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši ali enak 4),
-
a in b: utežna faktorja, ki se določita tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ne presega NCV(j) (dnevno),
-
j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
-
k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
(9)
Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(10)
Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila, pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za najmanj hrupno vozilo.
(11)
Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje stroške.
(12)
Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
(13)
Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo.
(14)
Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
(15)
Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.