Statut Univerze na Primorskem

3580. Statut Univerze na Primorskem

V skladu z 58. členom ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, 66/00, 24/03), ki zagotavlja avtonomijo univerzi in drugim visokim šolam, 6. in 19. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01) ter 26. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03) sta začasni senat Univerze na Primorskem 8. 7. 2003 in upravni odbor Univerze na Primorskem 15. 7. 2003 sprejela

S T A T U T
Univerze na Primorskem

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Univerza na Primorskem (v nadaljnjem besedilu: univerza) je pravna oseba v statusnopravni obliki javnega zavoda in je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

Univerzo sestavljajo članice in pridružene članice.

Ustanoviteljica univerze je Republika Slovenija.

2. člen

Univerza na Primorskem uresničuje svoje poslanstvo z izobraževalnim, znanstvenoraziskovalnim, strokovnim in umetniškim delom ter podpornimi dejavnostmi in tako sprejema odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalni program visokega šolstva, nacionalni raziskovalnorazvojni program, strateški dokumenti Republike Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora.

2.a člen

Izobraževalna dejavnost, ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje ter krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega področja, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Umetniška dejavnost obsega umetniško ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.

Podporne dejavnosti so knjižnična, informacijska, založniška, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost, dejavnost študentskih domov in druge podporne dejavnosti.

3. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu z načeli o svobodi raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja s svojim izobraževalnim, znanstvenoraziskovalnim ter umetniškim delom in z zagotavljanjem avtonomije visokošolskega učitelja oziroma znanstvenega delavca samostojno:

-

oblikuje poslanstvo, strategijo in vizijo svojega razvoja,

-

določa pravila svojega organiziranja in delovanja,

-

oblikuje študijske in znanstvenoraziskovalne programe in določa način njihovega izvajanja,

-

odloča o zaposlovanju in izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev in o merilih za izvolitve v nazive,

-

voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statutom in drugimi akti,

-

upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,

-

podeljuje strokovne in znanstvene naslove oziroma nazive v skladu z zakonom in podzakonskimi akti ter podeljuje častni doktorat in naziv zaslužni profesor,

-

spodbuja sodelovanje med študentsko skupnostjo in univerzo,

-

opravlja druge naloge v zvezi s svojim poslanstvom.

4. člen

Na univerzi ni dovoljeno delovanje političnih strank.

Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze.

5. člen

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

6. člen

Univerza ima žig okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime univerze v slovenskem in italijanskem jeziku.

Univerza uporablja v slavnostne namene tudi žig v slepem tisku (pečat).

Žigi članic so enake oblike in vsebine kot žig univerze, le da vsebujejo še ime članice v slovenskem in italijanskem jeziku.

7. člen

Univerza ima svoj znak, zastavo, himno in celostno podobo univerze. Njihova uporaba je pravica in dolžnost univerze in članic. Članice uporabljajo znak univerze na vseh listinah, publikacijah in pri vseh tiskanih in elektronskih objavah, s soglasjem univerze pa tudi druge pravne in fizične osebe.

Geometrijska, likovna in barvna pravila za oblikovanje znaka, zastave in drugih sestavin celostne podobe univerze in članic ter način, pravico in pogoje uporabe znaka, zastave in himne ter drugih sestavin celostne podobe univerze in članic se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

Znak je sestavljen iz prepletenih inicialk »UP« in dvojezičnega polkrožnega napisa Univerza na Primorskem – Universita del Litorale.

Zastava je modro-sive barve in ima v spodnjem delu znak UP z dvojezičnim polkrožnim napisom Univerza na Primorskem - Università del Litorale.

Simbol ima obliko morskega konjička.

Univerza ima Dan univerze in Rektorjev dan.

Dan univerze je 17. marec, dan, ko je bila leta 2003 univerza vpisana v sodni register.

Na Dan univerze oziroma v okviru obeleževanja tega dne se praviloma izvede Slovesna akademija s podelitvijo priznanj Univerze na Primorskem.

Rektorjev dan je pedagoškega procesa prost dan. Na Rektorjev dan se v sodelovanju z organizacijami študentov univerze organizirajo športne, kulturne in druge prireditve. Določi se ga s študijskim koledarjem.

II STATUSNA DOLOČILA

1. Univerza, članice in pridružene članice

8. člen

Univerza

Ime univerze je: Univerza na Primorskem

Skrajšano ime: UP

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale

Prevod imena v angleški jezik: University of Primorska

Sedež: Koper, Titov trg 4.

9. člen

V okviru univerze se ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole ter raziskovalni in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: članice univerze) kot notranje organizacijske enote univerze.

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi zavodi.

Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene z veljavno zakonodajo, aktom o ustanovitvi univerze in s tem statutom.

10. člen

Članice

Univerza ima naslednje članice:

Fakultete:

Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične študije

Skrajšano ime: UP FHŠ

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi Umanistici

Sedež: Koper, Titov trg 5

Univerza na Primorskem
Fakulteta za management

Skrajšano ime: UP FM

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Management

Sedež: Koper, Izolska vrata 2

Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Skrajšano ime: UP FAMNIT

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Scienze Matematiche, Naturali e Tecnologie Informatiche

Sedež: Koper, Glagoljaška 8.

Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije – Turistica

Skrajšano ime: UP FTŠ Turistica

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi per il Turismo – Turistica

Sedež: Portorož, Obala 11a

Univerza na Primorskem
Fakulteta za vede o zdravju

Skrajšano ime: UP FVZ

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Scienze della Salute

Sedež: Izola, Polje 42

Univerza na Primorskem
Pedagoška fakulteta

Skrajšano ime: UP PEF

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Facoltà di Studi Educativi

Sedež: Koper, Cankarjeva 5

raziskovalni zavod:

Univerza na Primorskem
Inštitut Andrej Marušič

Skrajšano ime: UP IAM

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Istituto Andrej Marušič

Sedež: Koper, Muzejski trg 2

druga zavoda:

Univerza na Primorskem
Študentski domovi

Skrajšano ime: UP ŠD

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Case dello studente

Sedež: Koper, Ankaranska 7

Univerza na Primorskem
Univerzitetna knjižnica

Skrajšano ime: UP UK

Ime v italijanskem jeziku: Università del Litorale, Biblioteca Universitaria

Sedež: Koper, Titov trg 5.

10.a člen

Študijska področja, razvrščena v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, so na posameznih članicah:

-

Fakulteta za humanistične študije: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost;

-

Fakulteta za management: 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo;

-

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije: 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-

Fakulteta za turistične študije – Turistica: 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-

Fakulteta za vede o zdravju: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve;

-

Pedagoška fakulteta: 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika.

2. Ustanavljanje in vključevanje članic in pridruženih članic ter prenehanje članstva

12. člen

Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon, ki ureja področje visokega šolstva, in ta statut, se lahko v okviru univerze kot nove članice ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole in raziskovalni ter drugi zavodi. V univerzo se lahko kot članice vključijo tudi obstoječe fakultete, umetniške akademije, raziskovalni zavodi oziroma visoke strokovne šole.

13. člen

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice preverja posebna komisija senata univerze po postopkih notranje evalvacije in samoevalvacije v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

14. člen

O ustanovitvi nove članice, vključitvi nove članice in vključitvi pridružene članice v univerzo odloča po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s sklepom. S sklepom se določi ime, sedež, statusna oblika in organiziranost nove ali vključene članice.

Članica je vključena v univerzo oziroma ustanovljena z dnem uveljavitve spremembe 10.a člena tega statuta, pridružena članica pa je vključena v univerzo z dnem sklenitve pogodbe o pridruženem članstvu med univerzo in pridruženo članico.

15. člen

Članstvo v univerzi lahko preneha:

-

če izobraževalna ali raziskovalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva ali iz nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-

če članica ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti,

-

če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,

-

z razdružitvijo ali spojitvijo članic, pridružitvijo k drugi članici ali k več obstoječim članicam,

-

če senat univerze potrdi prenehanje članstva na predlog same članice.

O prenehanju članstva sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje ustanovitelju.

16. člen

Visokošolski in drugi zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen, mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa, imeti kader, ki ustreza zahtevam univerze, mora izvajati dejavnosti, ki jih ne izvaja nobena od članic univerze, visokošolski zavod pa mora imeti akreditiran vsaj en študijski program.

17. člen

Pridružena članica sme:

-

uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,

-

po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,

-

sodelovati pri izvajanju izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa članic,

-

na univerzi izvoliti v naziv svoje visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce.

18. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo. Pridružena članica uporablja ime Univerza na Primorskem v primerih, določenih s pogodbo o pridruženem članstvu.

19. člen

O prenehanju pridruženega članstva odloča senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov senata, po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze. Sklep mora biti obrazložen.

3. Dejavnost univerze in članic ter skupne naloge univerze

20. člen

Univerza zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.

Dejavnosti univerze in članic so določene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Univerza lahko izvajanje študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov organizira tudi neposredno.

Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.

21. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program ter opravljajo druge dejavnosti, navedene v prilogi, ki je sestavni del statuta.

Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza izobraževalno, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s sistemizacijo delovnih mest na univerzi.

22. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program po načelu avtonomije stroke v skladu z registriranimi dejavnostmi posameznih članic.

Študijske programe ter raziskovalne programe in projekte lahko izvaja več članic skupaj. Način izvajanja in delitev sredstev se uredi s sporazumom med članicami, ki ga s sklepom potrdi rektor.

22.a člen

Članica Univerza na Primorskem, Študentski domovi (v nadaljnjem besedilu: Študentski domovi) opravlja dejavnost dijaških, študentskih domov in internatov ter zagotavlja nastanitev ostalih udeležencev v izobraževalno-raziskovalnem procesu Univerze na Primorskem.

23. člen

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnorazvojnega programa pridobivajo članice sredstva prek računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

V skladu z veljavnimi predpisi se za izvajanje skupnih nalog univerze zagotavljajo namenska sredstva, s katerimi v skladu s finančnim načrtom gospodari rektorat univerze. Delež sredstev, ki jih posamezna članica prispeva za izvajanje skupnih nalog, ki jih izvaja rektorat, se določi z merili, ki urejajo razporejanje javnih in drugih sredstev za financiranje dejavnosti univerze. Merila ob predhodnem soglasju kolegija dekanov in direktorjev sprejme upravni odbor univerze. Ta sredstva omogočajo uresničevanje skupnih nalog na naslednjih področjih:

-

izobraževanje,

-

znanstvenoraziskovalno in umetniško delo,

-

meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

-

knjižnična dejavnost,

-

organiziranje in izvedba univerzitetnega športa,

-

finance in računovodstvo,

-

kadrovsko, splošno in pravno področje,

-

izvajanje in vodenje investicij in investicijskega vzdrževanja univerze ter upravljanje premoženja,

-

razvoj in vzdrževanje računalniške infrastrukture ter nadzor nad delovanjem informacijskega sistema,

-

notranji nadzor nad izvajanjem vseh dejavnosti univerze in članic,

-

spremljanje in zagotavljanje kakovosti delovanja univerze,

-

izvajanje skrbniške funkcije organov univerze in njihovih delovnih teles,

-

protokol in promocija ter uresničevanje drugih nalog, ki se opredelijo kot skupne naloge na podlagi letnega programa dela.

4. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu

24. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun.

Članice lahko v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in Odlokom o ustanovitvi Univerze na Primorskem samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih in raziskovalnih področjih opravljajo izobraževalno, raziskovalno, strokovno, razvojno, svetovalno in umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, kadar pri tem ne gre za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.

Članice opravljajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da ne ovirajo dejavnosti, ki je javna služba.

Članice zagotovijo nadomestilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. Evidenca stroškov in sredstev ter premoženja pridobljenega iz dejavnosti drugega odstavka tega člena se izkazujejo v ločenih evidencah.

Pooblastilo za samostojno sklepanje pravnih poslov v okviru dejavnosti iz drugega odstavka tega člena ne obsega sklepanja pogodb o zaposlitvi ter pogodb, s katerimi se razpolaga z lastninsko in drugimi stvarnimi pravicami na nepremičninah.

Razmerje med univerzo in članicami, povezano z dejavnostmi iz drugega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.

25. člen

Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 24. člena tega statuta in 7. člena Odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, odgovarja članica z vsem svojim premoženjem.

26. člen

Članice univerze imajo svoje podračune.

III. UPRAVLJANJE IN ORGANIZIRANOST UNIVERZE

1. Organi univerze

27. člen

Organi univerze so:

-

rektor,

-

senat,

-

upravni odbor,

-

študentski svet.

27.a člen

Delo organov univerze in članic je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov univerze in članic ter na druge načine, ki jih določajo akti o poslovanju organov in članic univerze. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo organov univerze in članic, ki so skladno z zakonom ali s sklepom pristojnega organa univerze in članic določeni kot akti zaupne narave.

O vseh odločitvah organi univerze in članic odločajo javno, če ni z zakonom, statutom univerze oziroma pravili članice določeno tajno glasovanje. Posamezni organ lahko sprejme sklep, da bo o določenih zadevah odločal tajno.

1.1 Rektor

28. člen

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da:

-

skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

-

podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,

-

usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-

s soglasjem senata univerze sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),

-

s soglasjem senata univerze imenuje in razrešuje prorektorje,

-

na predlog znanstvenega sveta članice imenuje direktorja članice,

-

na podlagi volitev imenuje dekana,

-

na predlog dekana oziroma direktorja članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o delovnih pogojih delavcev zaradi opravljanja javne službe in o soglasjih za njihovo delo pri drugem delodajalcu,

-

promovira doktorje znanosti,

-

podeljuje nagrade in priznanja univerze, o katerih odloči senat,

-

poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,

-

izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,

-

sprejema akt o organiziranosti univerze, ki vključuje tudi sistemizacijo delovnih mest,

-

predstavlja, sklicuje in vodi seje senata ter je član senata po položaju,

-

podpiše in objavi splošne akte univerze, ki se objavijo na spletnih straneh,

-

predlaga senatu in upravnemu odboru v sprejem splošne in druge akte iz njune pristojnosti,

-

skrbi za izvajanje odločitev senata in upravnega odbora,

-

sprejema pravilnike in druge akte univerze, če ni določeno, da jih sprejemata senat in upravni odbor,

-

določa programe delovanja za posamezna področja v skladu z zakoni in drugimi splošnimi akti,

-

vodi in usklajuje delo rektorata univerze,

-

skrbi za upravljanje z nepremičninami v lasti univerze,

-

skrbi za izvrševanje letnega programa dela univerze,

-

odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine zneska določenega z letnim programom dela univerze,

-

imenuje in razrešuje glavnega tajnika univerze,

-

imenuje in razrešuje pomočnike rektorja za določena področja,

-

podpisuje zavodsko kolektivno pogodbo,

-

sprejema pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom članov organov univerze in njihovih delovnih teles,

-

imenuje in razrešuje pomočnike rektorja,

-

zadrži uveljavitev ali izvajanje akta, ki ga je sprejel drug organ, če je sprejet v nasprotju z zakonom, statutom univerze ali drugim splošnim aktom oziroma drugim predpisom; če organ na zahtevo rektorja v določenem roku ne odpravi protipravnosti v aktu, ga rektor ne podpiše, ga razveljavi ali odpravi. V primerih, ko gre za splošne akte univerze, pa rektor sproži postopek v skladu z ustavo in zakoni,

-

vodi in odloča o disciplinski odgovornosti ter izvršuje disciplinske ukrepe zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja; za vodenje disciplinskega postopka lahko imenuje disciplinsko komisijo,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena s pisnim pooblastilom pooblasti prorektorja ali glavnega tajnika univerze.

Rektor lahko za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, pooblasti dekane in direktorje članic univerze.

Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti tudi druge osebe.

29. člen

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti pri vodenju tekočih zadev pravice in dolžnosti v okviru obsega pooblastila.

V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča tisti prorektor, ki ga določi rektor, če ga ne določi, pa najstarejši prorektor. V času nadomeščanja opravlja prorektor tekoče naloge iz pristojnosti rektorja in tiste naloge, za katere ga rektor pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako rektor kot prorektorji ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča rektorja član senata, ki ga določi rektor, če ga ne določi, pa najstarejši član senata. V času nadomeščanja opravlja član senata tekoče naloge iz pristojnosti rektorja.

29.a člen

Rektor lahko imenuje pomočnika rektorja za vsebinske zadeve in mu s sklepom o imenovanju določi naloge. Hkrati je lahko imenovan zgolj en pomočnik rektorja za vsebinske zadeve.

Za pomočnika rektorja za vsebinske zadeve je lahko imenovan, kdor ima:

-

naziv visokošolskega učitelja – rednega profesorja,

-

vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-

vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

-

aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Rektor lahko imenuje pomočnike rektorja za upravne zadeve in jim s sklepom o imenovanju določi naloge. Hkrati so lahko imenovani pomočniki rektorja za upravne zadeve v skupnem obsegu največ 3 FTE.

Za pomočnika rektorja za upravne zadeve je lahko imenovan, kdor ima:

-

vsaj 7. raven izobrazbe,

-

vodstvene in organizacijske sposobnosti,

-

vsaj pet let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

-

aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.

Pomočnik rektorja je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

30. člen

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom in izkazuje:

-

da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti,

-

da je na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo,

-

da je znanstvenoraziskovalno in izobraževalno aktiven in odmeven.

Rektor je po izvolitvi za čas opravljanja funkcije zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.

31. člen

Univerza ima največ štiri prorektorje.

Prorektorje imenuje rektor univerze s soglasjem senata univerze.

Prorektor je lahko visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Za prorektorja ne more biti imenovani dekan ali direktor članice univerze.

Prorektorju preneha funkcija s prenehanjem mandata rektorja ali z razrešitvijo, razen v primeru iz 32. člena tega statuta.

32. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Določenemu prorektorju preneha funkcija z izvolitvijo novega rektorja.

32.a člen

Predčasne volitve rektorja se razpiše, če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen. Predčasne volitve rektorja se izvede v skladu z določili pravilnika, ki ureja volitve rektorja univerze.

33. člen

Posvetovalna telesa rektorja so kolegij dekanov in direktorjev ter svet zaupnikov. Kolegij dekanov in direktorjev sestavljajo rektor ter dekani in direktor raziskovalne članice univerze.

Rektor sklicuje kolegije po potrebi. Nanju praviloma vabi predstavnika študentskega sveta univerze.

33.a člen

Svet zaupnikov je rektorjevo posvetovalno telo, ki lahko oblikuje mnenja k letnemu programu dela in letnemu poročilu ter strategijam razvoja univerze. Rektor v Svet zaupnikov imenuje vsakokratne zastopnike pravnih oseb s področja gospodarstva, javnega sektorja ter občin.

Svet zaupnikov lahko preko ekspertnih skupin za študijske programe in razvojno raziskovalne dejavnosti oblikuje mnenja k predlogom za nove študijske programe, predlogom za ciljne raziskovalne programe in razvojne raziskovalne grozde oziroma skupne tehnološke podlage.

34. člen

Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

-

visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolski sodelavci in druga sodelavca pri pedagoškem procesu.

-

študentje in

-

drugi delavci.

Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas.

Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

-

delavci iz prve alineje prvega odstavka tega člena 70 % vseh glasov,

-

študenti 20 % vseh glasov,

-

delavci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena 10 % vseh glasov,

pri čemer je utež posameznega glasu največ ena.

Volitve rektorja natančneje določa pravilnik, ki ureja volitve rektorja univerze in ga sprejme senat univerze.

34.a člen

Senat univerze najkasneje šest mesecev pred potekom mandata rektorja oziroma najkasneje en mesec po dnevu, ko je rektorju funkcija prenehala pred potekom mandata, razpiše volitve za novega rektorja.

Za rektorja univerze je izvoljen kandidat, ki je v prvem krogu volitev prejel večino vseh veljavnih glasov.

Če senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni prejel večine vseh veljavnih glasov, se v roku osmih dni izvede drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov.

V drugem krogu je za rektorja izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino vseh veljavnih glasov. V primeru enakega števila glasov se volitve med kandidatoma ponovijo po enakem pravilu, kot je določeno za drugi krog volitev.

1.2 Senat univerze

35. člen

Senat univerze je najvišji strokovni organ univerze. Število članov senata zagotavlja enakopravno zastopanost vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij članic.

Senat univerze ima najmanj 21 članov. Za člane senata univerze so lahko izvoljeni visokošolski učitelji (docent, izredni profesor, redni profesor) in znanstveni delavci (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik), ki so zaposleni na univerzi, ter študentje, ki imajo v senatu najmanj eno petino vseh članov, a ne manj kot šest. Člani senata univerze iz visokih strokovnih šol so lahko tudi drugi visokošolski učitelji.

Rektor je član senata po položaju.

Člani upravnega odbora univerze ne morejo biti člani senata univerze.

35.a člen

Člani senata univerze so izvoljeni v senatih oziroma znanstvenih svetih članic tako, da vsak senat članice in znanstveni svet članice izvoli po tri člane senata univerze. Vsaka fakulteta ima v senatu po enega predstavnika iz vrst študentov, ki ga izvoli študentski svet fakultete in je hkrati tudi član študentskega sveta univerze. Predstavnik iz vrst študentov mora ob izvolitvi v senat univerze na študiju v preteklem študijskem letu izkazovati povprečno oceno vsaj 8. To določilo ne velja za tiste predstavnike študentov, ki imajo v študijskem letu izvolitve v senat univerze prvič status študenta.

Pri izračunu števila študentov se v primeru necelega števila število članov senata iz vrst študentov zaokroži navzgor.

36. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev in znanstvenih delavcev traja štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

Članstvo v senatu preneha s potekom mandata, s prenehanjem funkcije oziroma statusa, ki je bil podlaga za imenovanje v senat, s prenehanjem delovnega razmerja ali z odstopom.

37. člen

Najmanj šest mesecev pred iztekom mandata članom senata univerze ali v primeru nadomestnih volitev rektor pozove senate in znanstvene svete članic ter študentski svet univerze, da izvedejo volitve v senat univerze, v skladu s tem statutom in pravilnikom, ki ureja volitve organov univerze.

38. člen

Senat univerze:

-

oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,

-

sprejema letni program dela, letno poročilo in program razvoja univerze v enakem besedilu kot upravni odbor in spremlja njihovo uresničevanje,

-

sprejema statut univerze ter njegove spremembe in dopolnitve v enakem besedilu kot upravni odbor univerze,

-

odloča o ustanovitvi oziroma sprejemu nove ali pridružene članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,

-

sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstvenoraziskovalnega dela univerze,

-

sprejema pravilnik, ki ureja volitve organov univerze,

-

določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,

-

potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,

-

sprejema študijske programe na predlog senata članice oziroma senatov članic,

-

sprejema vsebino razpisa za vpis in omejitev vpisa v dodiplomske in podiplomske študijske programe ter sprejme poročilo o vpisu,

-

potrjuje teme doktorskih disertacij,

-

sprejema pravilnik za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,

-

daje soglasje k vsebini dokumentacije, ki se vodi v visokošolskem izobraževanju za študente,

-

kot drugostopenjski organ odloča o ugovorih in pritožbah študentov zoper sklepe, s katerimi senat članice odloči o pravicah, obveznostih in odgovornostih študenta; za odločanje lahko senat pooblasti komisijo pristojno za odločanje o študentskih zadevah,

-

kot drugostopenjski organ odloča o ugovorih in pritožbah zoper sklepe, s katerimi senat članice odloči o vpisu v študijski program; za odločanje lahko senat pooblasti komisijo, pristojno za odločanje o pritožbah kandidatov ob vpisu v študijske programe univerze,

-

sprejema merila in postopke za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev,

-

s sklepom imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,

-

sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,

-

povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,

-

daje soglasje k merilom o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela (samoevalvacija univerze),

-

pripravlja in sprejema merila, po katerih študentje pripravljajo mnenje o izobraževalnem delu učiteljev,

-

na predlog senata ali znanstvenega sveta članice voli visokošolske učitelje in raziskovalce v nazive v skladu z določili tega statuta,

-

daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za visokošolske učitelje in raziskovalce v skladu z določili tega statuta,

-

odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova "Zaslužni profesor" in naslova "Častni senator Univerze na Primorskem" in drugih nagrad univerze,

-

sprejema študijski koledar,

-

daje soglasje h kandidatom za prorektorje,

-

imenuje komisijo, ki odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v primeru interdisciplinarnih študijskih programov oziroma programov, ki jih ne izvaja nobena članica univerze,

-

razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,

-

sprejema poslovnik za svoje delo,

-

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.

39. člen

Senat univerze obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti in sklepa na sejah.

Senat univerze je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.

Za sprejem in spremembe statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

Delovanje senata se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze. Za sprejem poslovnika senata sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

40. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora univerze.

41. člen

Seje senata sklicuje in vodi rektor. V odsotnosti ga nadomešča pooblaščeni oziroma najstarejši član senata.

Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

1.3 Komisije senata univerze

42. člen

Senat ima naslednje komisije:

-

za študijske zadeve,

-

za študentske zadeve,

-

za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo,

-

za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

-

za izvolitve v nazive,

-

za kakovost,

-

za univerzitetne nagrade,

-

in statutarno komisijo.

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije.

Sestavo in število članov komisije, naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače. Za člane komisije so lahko imenovani zaposleni na univerzi, le izjemoma pa lahko senat univerze imenuje za člane komisije tudi zunanje strokovnjake z določenih področij, za katera se komisija imenuje.

43. člen

Po funkciji so člani posameznih komisij prorektorji s področij dela komisije. Delo posamezne komisije vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije.

Študenti imajo v komisijah, ki obravnavajo pravice in obveznosti študentov, svoje predstavnike.

Komisije so sklepčne, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom ali drugimi akti določeno drugače.

Rektor univerze in dekani članic univerze ne morejo biti člani komisij senata.

45. člen

Komisija za izvolitve v nazive daje mnenja senatu univerze v postopkih izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev v skladu z merili za izvolitve v nazive v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.

Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.

Kandidatu, ki je v skladu z merili za izvolitev pravočasno vložil popolno vlogo za izvolitev, vendar postopek do izteka veljavnosti dotedanjega naziva še ni končan, se veljavnost obstoječega naziva podaljša do dokončne odločitve.

46. člen

V komisiji so po en predstavnik vsake članice univerze, ki izvajajo izobraževalno ali raziskovalno dejavnost, tako da so v komisiji enakovredno zastopana vsa študijska in raziskovalna področja.

Člane komisije za izvolitve v nazive imenuje senat univerze za dobo štirih let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati oziroma znanstveni sveti članic univerze.

Član komisije za izvolitve v nazive je lahko redni profesor ali znanstveni svetnik. Člani komisije za izvolitve v nazive na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

V primeru, da na članici univerze ne opravlja dela visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec z nazivom redni profesor ali znanstveni svetnik, ki bi lahko predstavljal članico univerze v komisiji za izvolitve v nazive, lahko senat oziroma znanstveni svet članice predlaga drugega kandidata z nazivom izrednega profesorja oziroma višjega znanstvenega sodelavca. Član komisije, ki ima nižji naziv od kandidata, pri izvolitvi ne more glasovati.

47. člen

Komisija za študentske zadeve univerze ima devet članov, in sicer sedem iz vrst delavcev univerze in dva iz vrst študentov.

Člane komisije iz vrst delavcev imenuje senat univerze, člana komisije iz vrst študentov pa študentski svet univerze.

Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme senat univerze.

V pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo določbe upravnega postopka.

47.a člen

Statutarna komisija je komisija senata in upravnega odbora univerze, ki obravnava in predlaga v sprejem senatu in upravnemu odboru univerze predlog statuta univerze ter njegovih sprememb in dopolnitev ter podaja mnenje organom univerze o usklajenosti splošnih aktov univerze ter članic s statutom univerze.

Statutarna komisija ima pet članov. En član komisije je predstavnik študentov. Mandat članov traja štiri leta, razen mandata predstavnika študentov, ki traja dve leti.

Člane na predlog rektorja in članic univerze imenuje senat univerze.

47.b člen

Statutarna komisija se lahko o statutarnih vsebinah v okviru univerze in izven nje pri svojem delu posvetuje s pravno stroko in pridobiva njena mnenja.

Statutarna komisija dela v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze in potrdi upravni odbor univerze.

1.4 Upravni odbor univerze

48. člen

Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o gospodarskih zadevah in skrbi za gospodarjenje univerze.

49. člen

Upravni odbor ima devet članov, in sicer:

-

tri predstavnike ustanovitelja,

-

štiri predstavnike univerze, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstvenoraziskovalno dejavnost (visokošolski učitelji in sodelavci ter raziskovalci) in enega predstavnika drugih delavcev,

-

enega predstavnika študentov,

-

enega predstavnika delodajalcev.

V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor, prorektorji ter člani senata univerze.

Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče rektor.

50. člen

Upravni odbor:

-

sprejema statut univerze ter njegove spremembe in dopolnitve v enakem besedilu kot senat,

-

sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje in gospodarjenje univerze,

-

sprejema letni program dela, letno poročilo in program razvoja univerze v enakem besedilu kot senat in spremlja njihovo uresničevanje,

-

daje predhodno soglasje ob sprejemanju oziroma ustanovitvi nove ali pridružene članice v univerzo,

-

daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

-

sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

-

sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij in cenik nastanitev ter drugih storitev v Študentskih domovih,

-

sprejema odločitve o upravljanju premoženja in o investicijah univerze,

-

določa cenike za prodajo blaga in storitev na trgu ter sprejme akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu,

-

sprejema poslovnik o svojem delu,

-

sprejema merila za razporejanje letnih sredstev za študijsko dejavnost,

-

sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.

51. člen

Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti. Člani upravnega odbora so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni.

Upravni odbor ima predsednika in njegovega namestnika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstvenoraziskovalno dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja, ali nasprotno.

Delovanje upravnega odbora se ureja s poslovnikom.

52. člen

Na listi kandidatov za člana upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko ali znanstvenoraziskovalno dejavnost, so izvoljeni trije kandidati, ki so prejeli največ glasov. V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.

Predstavnika delodajalcev univerza določi z javnim pozivom v soglasju z ustanoviteljem med kandidati, ki jih predlagajo predstavniki delodajalcev v skladu z določbami akta o ustanovitvi univerze. Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.

Člana upravnega odbora iz vrst študentov izvoli študentski svet univerze po postopku, ki ga določa pravilnik o volitvah predstavnikov študentov v organe univerze.

Postopek volitev upravnega odbora določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.

52.a člen

Članstvo v upravnem odboru preneha s potekom mandata, prenehanjem funkcije oziroma statusa, ki je bil podlaga za imenovanje, s prenehanjem delovnega razmerja ali z odstopom.

Pred potekom mandata upravni odbor sproži postopek za izvolitev članov nove sestave upravnega odbora. Sklep o začetku postopka za izvolitev članov upravnega odbora sprejme rektor najkasneje devetdeset dni pred potekom mandata članom upravnega odbora.

Nadomestna izvolitev članov upravnega odbora se opravi, če se spremeni razmerje članov glede na njihovo sestavo določeno v tem statutu. Mandat nadomestnega člana traja do poteka mandata člana, namesto katerega je izvoljen.

Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

53. člen

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Za sprejem statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov.

Na seje upravnega odbora so vabljeni brez pravice glasovanja tudi predstavniki tistih članic univerze, ki v upravnem odboru nimajo svojega izvoljenega člana.

54. člen

Upravni odbor lahko ustanovi komisije in delovna telesa.

1.5 Študentski svet univerze

55. člen

Študentski svet univerze

Študentski svet je organ univerze, ki zastopa interese študentov.

56. člen

Volitve in način organiziranja študentskega sveta univerze so opredeljene v pravilih o delu študentskega sveta univerze, ki jih sprejme študentski svet.

57. člen

Študentski svet univerze sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic univerze in po en predstavnik študentskega sveta vsake članice, ki ga izvoli študentski svet posamezne članice.

59. člen

Študentski svet univerze obravnava statut univerze in vse zadeve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter daje pristojnim organom univerze mnenje o njih. Študentski svet univerze voli člane organov univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov v skladu z veljavno zakonodajo in tem statutom.

Statut Univerze na Primorskem

Časovnica