Statut Univerze na Primorskem

3580. Statut Univerze na Primorskem

V skladu z 58. členom ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, 66/00, 24/03), ki zagotavlja avtonomijo univerzi in drugim visokim šolam, 6. in 19. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01) ter 26. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03) sta začasni senat Univerze na Primorskem 8. 7. 2003 in upravni odbor Univerze na Primorskem 15. 7. 2003 sprejela

S T A T U T
Univerze na Primorskem

I. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Univerza na Primorskem (v nadaljnjem besedilu: univerza) je avtonomni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

Univerzo sestavljajo članice.

Ustanoviteljica univerze je Republika Slovenija.

2. člen

Univerza na Primorskem uresničuje svoje poslanstvo z izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in umetniškim delom in tako sprejema odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalni program visokega šolstva, nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateški dokumenti Republike Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, s posebnim poudarkom na sredozemski regiji.

3. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu z načeli o svobodi raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja s svojim izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim ter umetniškim delom in z zagotavljanjem avtonomije visokošolskega učitelja oziroma raziskovalnega delavca samostojno:

-

oblikuje poslanstvo, strategijo in vizijo svojega razvoja,

-

določa pravila svojega organiziranja in delovanja,

-

oblikuje študijske in znanstveno-raziskovalne programe in določa način njihovega izvajanja,

-

odloča o zaposlovanju in izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev ter o merilih za izvolitev,

-

voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statutom in drugimi akti,

-

upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,

-

podeljuje strokovne in znanstvene naslove oziroma nazive v skladu z zakonom in podzakonskimi akti ter podeljuje častni doktorat in naziv zaslužni profesor,

-

spodbuja sodelovanje med študentsko skupnostjo in univerzo,

-

opravlja druge naloge v zvezi s svojim poslanstvom.

4. člen

Na univerzi ni dovoljeno delovanje političnih strank.

Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze.

5. člen

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

6. člen

Univerza ima žig okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime univerze v slovenskem in italijanskem jeziku.

Žigi članic so enake oblike in vsebine kot žig univerze, le da vsebujejo še ime članice v slovenskem in italijanskem jeziku.

7. člen

Univerza ima svoj znak, zastavo, himno in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.

Članice imajo lahko svojo grafično podobo, ki je v osnovnih elementih usklajena z grafično podobo univerze.

Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

II STATUSNA DOLOČILA

1. Univerza, članice in pridružene članice

8. člen

Univerza

Ime univerze je: Univerza na Primorskem

Skrajšano ime: UP

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska

Sedež: Koper, Titov trg 4.

Univerza na Primorskem je pravna oseba.

9. člen

V okviru univerze se ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole ter raziskovalni in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).

Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene z veljavno zakonodajo, aktom o ustanovitvi univerze in s tem statutom.

10. člen

Članice

Univerza ima naslednje članice:

fakultete:

Univerza na Primorskem

Fakulteta za humanistične študije Koper

Skrajšano ime: UP FHŠ

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Studi Umanistici di Capodistria

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Humanities, Koper

Sedež: Koper, Glagoljaška 8

Univerza na Primorskem

Fakulteta za management Koper

Skrajšano ime: UP FM

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Management di Capodistria

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Management, Koper

Sedež: Koper, Cankarjeva 5

Univerza na Primorskem

Pedagoška fakulteta Koper

Skrajšano ime: UP PEF

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Studi Educativi di Capodistria

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Education, Koper

Sedež: Koper, Cankarjeva 5

visoki strokovni šoli:

Univerza na Primorskem

Turistica – Visoka šola za turizem Portorož

Skrajšano ime: UP Turistica

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto Superiore per il Turismo di Portorose

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, TURISTICA – College of Tourism, Portorož

Sedež: Portorož, Obala 29

Univerza na Primorskem

Visoka šola za zdravstvo Izola

Skrajšano ime: UP VŠZI

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto Superiore di Sanitŕ di Isola

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, College of Health Care, Izola

Sedež: Izola, Polje 35A

raziskovalna zavoda:

Univerza na Primorskem

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

Skrajšano ime: UP ZRS

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Centro di Ricerche Scientifiche di Capodistria

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Science and Research Centre of Koper

Sedež: Koper, Garibaldijeva 1

Univerza na Primorskem

Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper

Skrajšano ime: UP PINT

Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto della Primorska di Scienze Naturali e Tecniche di Capodistria

Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Primorska Institute of Natural Sciences and Technology, Koper

Sedež: Koper, Cesta marežganskega upora 2

11. člen

Pridružene članice

V univerzo se lahko vključujejo zavodi, ki so pravne osebe (v nadaljevanju: samostojni zavodi), kot pridružene članice, kadar obstaja obojestransko izkazan interes za sodelovanje.

2. Ustanavljanje in vključevanje članic in pridruženih članic ter prenehanje članstva

12. člen

Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon, ki ureja področje visokega šolstva, in ta statut, se lahko v okviru univerze kot nove članice ustanovijo še druge fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole in raziskovalni ter drugi zavodi. V univerzo se lahko kot članice vključijo tudi obstoječe fakultete, umetniške akademije, raziskovalni zavodi oziroma visoke strokovne šole. S pripojitvijo se k univerzi lahko pridružijo članice drugih univerz le z razdružitvijo in s soglasjem svojega ustanovitelja.

Visokošolski ali raziskovalni zavod lahko postane članica univerze, če:

-

ima opredeljeno študijsko, raziskovalno-razvojno oziroma umetniško področje, ki ga ne preučuje ali nima nobena druga članica univerze,

-

zagotovi v naziv izvoljene visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce za izvajanje svojega študijskega, raziskovalno-razvojnega oziroma umetniškega programa,

-

ima zagotovljene materialne pogoje za izvajanje svojega študijskega, raziskovalno-razvojnega oziroma umetniškega programa po veljavnih predpisih in merilih.

13. člen

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice preverja posebna komisija univerze po postopkih notranje evalvacije in samoevalvacije vsakih pet let, vsakih sedem let pa po postopku, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost.

14. člen

O sprejemu nove članice v univerzo odloča po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje svojemu ustanovitelju.

15. člen

Članstvo v univerzi lahko preneha:

-

če izobraževalna ali raziskovalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva ali iz nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-

če članica ne izpolnjuje več pogojev iz druge in tretje alinee drugega odstavka 12. člena tega statuta,

-

če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,

-

z razdružitvijo ali spojitvijo članic, pridružitvijo k drugi članici ali k več obstoječim članicam,

-

če senat univerze potrdi prenehanje članstva na predlog same članice.

O prenehanju članstva sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje ustanovitelju.

16. člen

Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen, mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa in imeti kader, ki ustreza zahtevam univerze.

Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dejavnosti, ki jih ne izvaja nobena od članic univerze.

Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov po pridobitvi predhodnega soglasja upravnega odbora univerze.

17. člen

Pridružena članica sme:

-

uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,

-

po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,

-

sodelovati pri izvajanju izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa članic,

-

na univerzi izvoliti v naziv svoje učitelje, sodelavce in raziskovalce.

18. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo. Pridružena članica uporablja ime Univerza na Primorskem v primerih, določenih s pogodbo o pridruženem članstvu.

19. člen

O prenehanju pridruženega članstva odloča na podlagi pisne vloge pridružene članice, da želi izstopiti, senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov senata, po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze. Sklep mora biti obrazložen.

3. Dejavnost univerze in članic univerze

20. člen

Dejavnost univerze

Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.

Dejavnosti univerze in članic so določene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih interdisciplinarnih programov.

Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.

21. člen

Dejavnost članic

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program ter opravljajo druge dejavnosti, navedene v prilogi, ki je sestavni del statuta.

Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza izobraževalno, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s sistemizacijo delovnih mest na univerzi.

22. člen

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program po načelu avtonomije stroke v skladu z registriranimi dejavnostmi posameznih članic.

Študijske programe ter raziskovalne programe in projekte lahko izvaja več članic skupaj. Način izvajanja in delitev sredstev se uredi s sporazumom med članicami.

23. člen

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa pridobivajo članice sredstva prek računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

V skladu z veljavnimi predpisi se za izvajanje skupnih nalog univerze zagotavljajo namenska sredstva, s katerimi v skladu s finančnim načrtom gospodari rektorat univerze. Delež sredstev, ki jih posamezna članica prispeva za izvajanje skupnih nalog, določi v soglasju s članicami upravni odbor univerze enkrat letno. Ta sredstva omogočajo uresničevanje naslednjih skupnih nalog:

-

vzpostavitev in vzdrževanje enotnega informacijskega sistema,

-

vzpostavitev in vzdrževanje evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih ipd.),

-

vzpostavitev in vzdrževanje enotnega knjižničnega sistema in arhivskih gradiv univerze,

-

vzpostavitev kreditnega sistema,

-

organiziranje interdisciplinarnih dodiplomskih in podiplomskih programov,

-

spremljanje in zagotavljanje kakovosti izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela,

-

spremljanje in koordiniranje mednarodnega sodelovanja ter izmenjav s tujimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami,

-

izvajanje skupnih nalog finančnega poslovanja in nadzora nad poslovno-finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo bilance,

-

vzpostavitev in vodenje centralne evidence premoženja univerze in članic,

-

koordinacija in nadzor nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov in opreme univerze in članic,

-

načrtovanje in vodenje investicij,

-

vzpostavitev enotnega protokola,

-

organiziranje in izvajanje športne vzgoje na univerzi,

-

spodbujanje sodelovanja s študenti,

-

druge naloge v skladu s statutom.

4. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze [br] in njenih članic v pravnem prometu

24. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

V skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in aktom o ustanovitvi univerze lahko članice samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih in raziskovalnih področjih opravljajo izobraževalno, raziskovalno, strokovno, razvojno, svetovalno in umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, ki so navedene v prilogi tega statuta.

Članice opravljajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da ne ovirajo dejavnosti, ki je javna služba.

Članice zagotovijo nadomestilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti.

Za izvajanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena lahko članica zaposluje v skladu s pravili, ki jih sprejme upravni odbor članice.

25. člen

Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.

Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 24. člena tega statuta in 7. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, odgovarja članica z vsem svojim premoženjem.

26. člen

Članice univerze imajo svoje podračune.

III. UPRAVLJANJE IN ORGANIZIRANOST UNIVERZE

1. Organi univerze

27. člen

Organi univerze so:

-

rektor,

-

senat,

-

upravni odbor,

-

študentski svet.

1.1 Rektor

28. člen

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da:

-

skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

-

podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,

-

sklicuje in vodi seje senata univerze,

-

usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,

-

s soglasjem senata univerze imenuje prorektorje,

-

na predlog senata oziroma znanstvenega sveta članice imenuje dekana oziroma direktorja članice,

-

na predlog dekana oziroma direktorja članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o delovnih pogojih delavcev zaradi opravljanja javne službe in o soglasjih za njihovo delo pri drugem delodajalcu,

-

promovira doktorje znanosti,

-

podeljuje nagrade in priznanja univerze,

-

poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,

-

izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,

-

sprejema sistemizacijo delovnih mest na univerzi,

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja s pisnim pooblastilom.

Rektor lahko za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, pooblasti dekane visokošolskih zavodov oziroma direktorje raziskovalnih zavodov.

29. člen

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti pri vodenju tekočih zadev pravice in dolžnosti v okviru obsega pooblastila.

30. člen

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor ali znanstveni svetnik, ki izkazuje:

-

da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti,

-

da je na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo,

-

da je znanstveno-raziskovalno in izobraževalno aktiven in odmeven.

Rektor je po izvolitvi za čas opravljanja funkcije zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.

Rektor je izvoljen za dobo 4 let, največ dvakrat zaporedoma.

31. člen

Univerza ima največ štiri prorektorje.

Prorektorje imenuje rektor univerze s soglasjem senata univerze.

Prorektor je lahko visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Za prorektorja ne more biti imenovani dekan ali direktor članice univerze.

32. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.

33. člen

Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij ter kolegij dekanov visokošolskih zavodov in direktorjev raziskovalnih zavodov univerze.

Rektor sklicuje kolegija po potrebi.

34. člen

Volitve rektorja

Rektorja izvolijo v skladu z zakonom vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico ima tudi po en predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.

Volitve rektorja določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.

Rektor in prorektorji opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega rektorja.

1.2 Senat univerze

35. člen

Senat univerze je najvišji strokovni organ univerze. Število članov senata zagotavlja enakovredno zastopanost vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij članic.

Senat univerze ima najmanj 21 članov. Za člane senata univerze so lahko izvoljeni visokošolski učitelji (docent, izredni profesor, redni profesor) in znanstveni delavci (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik), ki so zaposleni na univerzi, ter študentje. Člani senata univerze iz visokih strokovnih šol so lahko tudi drugi visokošolski učitelji. Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika ali absolvent.

Rektor je član senata po položaju.

Člani upravnega odbora univerze ne morejo biti člani senata univerze.

36. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev in znanstvenih delavcev traja štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

37. člen

Šest mesecev pred iztekom mandata članom senata univerze ali v primeru nadomestnih volitev rektor pozove senate in znanstvene svete članic, da izvedejo volitve v senat univerze, v skladu s tem statutom in pravilnikom, ki ureja volitve organov univerze.

38. člen

Senat univerze:

-

sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program,

-

oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,

-

daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,

-

skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,

-

odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,

-

sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstveno-raziskovalnega dela univerze,

-

sprejema pravilnik, ki ureja volitve organov univerze,

-

določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,

-

potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,

-

daje soglasje k študijskim programom in sprejema interdisciplinarne programe na predlog senatov članic,

-

potrjuje teme doktorskih disertacij,

-

sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,

-

daje soglasje k vsebini dokumentacije, ki se vodi v visokošolskem izobraževanju za študente,

-

daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih in raziskovalnih zavodov,

-

daje mnenje k pobudam o preoblikovanju visokih strokovnih šol v fakultete,

-

sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,

-

imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,

-

sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,

-

povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,

-

sprejema merila za ocenjevanje kakovosti in usmeritve za izboljšanje znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in izobraževalnega dela članic,

-

pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih študentje pripravljajo mnenje o izobraževalnem delu učiteljev,

-

na predlog senata članice voli visokošolske učitelje in znanstvene sodelavce v naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika,

-

daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za visokošolske učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje, znanstvene svetnike in raziskovalno-razvojne svetnike,

-

odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova "Zaslužni profesor" in naslova "Častni senator Univerze na Primorskem",

-

sprejema študijski koledar,

-

daje soglasje h kandidatom za prorektorje,

-

imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,

-

razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,

-

sprejema raziskovalni program dela univerze,

-

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.

39. člen

Senat univerze obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti in sklepa na sejah.

Senat univerze je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.

Za sprejem in spremembe statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

Delovanje senata se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze. Za sprejem poslovnika senata sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

40. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora univerze.

41. člen

Seje senata sklicuje in vodi rektor.

Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

1.3 Delovna telesa senata univerze

42. člen

Senat ima naslednje komisije:

-

za študijske zadeve,

-

za študentske zadeve,

-

za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,

-

za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

-

komisijo za izvolitve v nazive.

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.

Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.

43. člen

Po funkciji so člani posameznih komisij prorektorji s področij dela komisije. Delo posamezne komisije vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije oziroma delovnega telesa.

Študenti imajo v komisijah in delovnih telesih, ki obravnavajo pravice in obveznosti študentov, svoje predstavnike.

Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom ali drugimi akti določeno drugače.

44. člen

Komisija za izvolitve v nazive

Komisija za izvolitve v nazive daje senatu univerze mnenje za izvolitev visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev v naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika.

45. člen

Komisija za izvolitve v nazive daje mnenje na osnovi meril za izvolitve v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.

Merila za izvolitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.

46. člen

Komisija za izvolitve v nazive ima 7 članov.

V komisiji so po en predstavnik vsake članice univerze, tako da so v komisiji enakovredno zastopana vsa študijska in raziskovalna področja.

Člane komisije za izvolitve v nazive imenuje senat univerze za dobo štirih let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati oziroma znanstveni sveti članic univerze.

Član komisije za izvolitve v nazive je lahko redni profesor, znanstveni svetnik in raziskovalno razvojni svetnik. Člani komisije za izvolitve v nazive na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

47. člen

Komisija za izvolitve v nazive dela na sejah.

Komisija za izvolitve v nazive je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot dve tretjini vseh članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov.

1.4 Upravni odbor univerze

48. člen

Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o gospodarskih zadevah in skrbi za gospodarjenje univerze.

49. člen

Upravni odbor ima sedem članov, in sicer:

-

dva predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko in znanstveno-raziskovalno dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci),

-

enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,

-

enega predstavnika študentov ter

-

tri predstavnike ustanovitelja.

V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor, prorektorji ter člani senata univerze.

Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče rektor.

50. člen

Upravni odbor:

-

sprejema statut univerze v enakem besedilu kot senat,

-

sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje in gospodarjenje univerze ter delovna razmerja,

-

na predlog senata univerze sprejema letni delovni načrt in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,

-

sprejema finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,

-

sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za oblikovanje poslovno-izidnega toka zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,

-

na predlog rektorja imenuje glavnega tajnika univerze,

-

daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,

-

daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

-

sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

-

sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,

-

sprejema odločitve o upravljanju premoženja in o investicijah univerze,

-

sprejema poslovnik o svojem delu,

-

sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.

Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze si mora upravni odbor pridobiti soglasje senata univerze.

51. člen

Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.

Delovanje upravnega odbora se ureja s poslovnikom.

52. člen

Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev sta izvoljena dva kandidata, ki sta prejela največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov. V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.

Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen absolvent.

Postopek volitev upravnega odbora določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.

53. člen

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Za sprejem statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov.

Na seje upravnega odbora so vabljeni brez pravice glasovanja tudi predstavniki tistih članic univerze, ki v upravnem odboru nimajo svojega izvoljenega člana.