• PREDPIS
  • RAZVELJAVLJEN

Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-686/1999, stran 1298 DATUM OBJAVE: 12.3.1999

VELJAVNOST: od 13.3.1999 do 16.8.2002 / UPORABA: od 13.3.1999 do 16.8.2002

RS 14-686/1999

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 17.8.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 17.8.2002
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
686. Odredba o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije
Na podlagi petega odstavka 92. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96) minister za šolstvo in šport izdaja
O D R E D B O
o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije

1. člen

Ta odredba določa smer izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji in laboranti v izobraževalnih programih gimnazije, klasične, ekonomske in tehniške gimnazije ter učitelji, laboranti in korepetitorji v programu umetniške gimnazije.

2. člen

V tej odredbi se za čas, dokler visokošolski zavodi ne uskladijo strokovnih naslovov z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98) uporabljajo strokovni naslovi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

3. člen

V tej odredbi izrazi pomenijo:

1.

(in) – bodisi enopredmetni bodisi dvopredmetni študijski program, pri katerem je predpisani predmet prvi ali drugi v povezavi,

2.

in ... – dvopredmetni študijski program, pri katerem je predpisani predmet prvi ali drugi v povezavi.

4. člen

Splošno izobraževalni predmeti

1.

Slovenščina Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor slovenskega jezika (in),

-

profesor slovenskega jezika s književnostjo (in),

-

diplomirani slovenist (in).

2.

Matematika Učitelj matematike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor matematike,

-

diplomirani inženir matematike,

-

profesor računalništva z matematiko. Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko matematiko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program, si pridobil strokovni naslov

-

profesor matematike in ... in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je opravil:

-

ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz matematike ali

-

izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.

3.

Angleščina Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo in ... in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor angleškega jezika (in),

-

profesor angleškega jezika s književnostjo (in),

-

diplomirani anglist (in).

4.

Nemščina Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor nemškega jezika (in),

-

profesor nemškega jezika s književnostjo (in),

-

diplomirani nemcist (in).

5.

Francoščina Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz francoskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor francoskega jezika s književnostjo in ...,

-

diplomirani francist in ....

6.

Italijanščina Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz italijanskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor italijanskega jezika s književnostjo in ...,

-

diplomirani italijanist in ....

7.

Španščina Učitelj španščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz španskega jezika in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor španskega jezika s književnostjo in ...,

-

diplomirani hispanist in ....

8.

Ruščina Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz ruskega jezika s književnostjo in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor ruskega jezika s književnostjo in ...,

-

diplomirani rusist in ....

9.

Latinščina Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz latinskega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov

-

profesor latinskega jezika in ....

10.

Grščina Učitelj grščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz grškega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov

-

profesor grškega jezika in ....

11.

Madžarščina Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo in si pridobil strokovni naslov

-

profesor madžarskega jezika s književnostjo in ....

12.

Zgodovina Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz zgodovine in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor zgodovine (in),

-

diplomirani zgodovinar (in).

13.

Športna vzgoja Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz športne vzgoje in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor športne vzgoje in organizator športne rekreacije,

-

profesor športne vzgoje in trener,

-

profesor posebne športne vzgoje.

14.

Glasba Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz muzikologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor glasbe,

-

diplomirani muzikolog (in).

15.

Likovna umetnost Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine ali katerega od enopredmetnih študijskih programov iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva, oblikovanja ali arhitekture in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor umetnostne zgodovine in ...,

-

diplomirani umetnostni zgodovinar (in),

-

profesor likovne pedagogike,

-

akademski slikar,

-

akademski kipar,

-

diplomirani industrijski oblikovalec,

-

diplomirani oblikovalec vizualnih komunikacij,

-

diplomirani inženir arhitekture.

16.

Geografija Učitelj geografije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz geografije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor geografije (in),

-

diplomirani geograf (in).

17.

Biologija Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor biologije,

-

diplomirani biolog. Če učitelja z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko biologijo v izobraževalnem programu gimnazije in klasične gimnazija uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in ..., si pridobil strokovni naslov

-

profesor biologije in ... ter opravil:

-

ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz biologije ali

-

izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke. V izobraževalnih programih umetniške, ekonomske ali tehniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur biologije z ekologijo, jo lahko uči tudi profesor biologije in ....

17.

1. Laborant pri biologiji je lahko, kdor je

-

opravil maturo z izbirnim predmetom biologija ali

-

končal štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.

18.

Kemija Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali kemijske tehnologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor kemije,

-

diplomirani inženir kemije,

-

diplomirani inženir kemijske tehnologije. Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, kemijo v izobraževalnih programih gimnazije in klasične gimnazije lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ..., si pridobil strokovni naslov

-

profesor kemije in ... ter opravil:

-

ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz kemije ali

-

izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke. V izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur kemije, jo lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ... in si pridobil strokovni naslov

-

profesor kemije in fizike ali

-

profesor kemije in biologije.

18.

1. Laborant pri kemiji je lahko, kdor

-

je opravil maturo z izbirnim predmetom kemija ali

-

je končal štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije ali drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.

19.

Fizika Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor fizike,

-

diplomirani inženir fizike,

-

diplomirani astronom,

-

diplomirani inženir meteorologije. Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko fiziko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in ..., si pridobil strokovni naslov

-

profesor fizike in ... ter opravil:

-

ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz fizike ali

-

izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke.

19.

1. Laborant pri fiziki je lahko, kdor

-

je opravil maturo z izbirnim predmetom fizika ali

-

je končal štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike ali drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.

20.

Psihologija Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz psihologije in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani psiholog.

21.

Sociologija Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor sociologije in ...,

-

diplomirani sociolog.

22.

Filozofija Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz filozofije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor filozofije in ...,

-

diplomirani filozof (in).

23.

Informatika Učitelj informatike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike – smeri računalništvo z matematiko ali uporabna matematika, organizacije dela – smer organizacijska informatika, ekonomije – informacijsko-upravljalske smer, sociologije – smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor računalništva z matematiko,

-

diplomirani inženir računalništva in informatike,

-

diplomirani inženir matematike (smer uporabna matematika),

-

diplomirani organizator dela – informatik,

-

diplomirani ekonomist (informacijsko-upravljalska smer),

-

diplomirani sociolog družboslovne informatike,

-

profesor matematike in računalništva,

-

diplomirani inženir računalništva. Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko informatiko uči tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in je opravil:

-

ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz informatike ali

-

izpit iz specialne didaktike in po svoji izbiri še najmanj iz štirih drugih strokovnih predmetov. Določijo jih visokošolski zavodi, ki izvajajo študijske programe iz prvega odstavka te točke. Strokovno teoretični predmeti ekonomske gimnazije

24.

Ekonomija Učitelj ekonomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani ekonomist.

25.

Poslovna informatika Učitelj poslovne informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike – smeri računalništvo z matematiko ali uporabna matematika, organizacije dela, ekonomije, sociologije – smer družboslovna informatika ali matematike in računalništva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani ekonomist,

-

diplomirani organizator dela,

-

profesor računalništva z matematiko,

-

diplomirani inženir računalništva in informatike,

-

diplomirani inženir matematike (smer uporabna matematika),

-

diplomirani sociolog družboslovne informatike,

-

profesor matematike in računalništva,

-

diplomirani inženir računalništva.

26.

Podjetništvo Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije ali organizacije dela in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani ekonomist,

-

diplomirani organizator dela. Strokovno teoretični predmeti tehniške gimnazije

27.

Mehanika Učitelj mehanike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva ali fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani inženir strojništva,

-

diplomirani inženir gradbeništva,

-

diplomirani inženir fizike.

28.

Strojništvo Učitelj strojništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, fizike ali proizvodno-tehnične vzgoje in fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani inženir strojništva,

-

diplomirani inženir gradbeništva,

-

diplomirani inženir fizike,

-

profesor proizvodno tehnične vzgoje in fizike.

29.

Laboratorijske vaje (mehanika in strojništvo) Učitelj laboratorijskih vaj (mehanika in strojništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, fizike ali proizvodno-tehnične vzgoje in fizike in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani inženir strojništva,

-

diplomirani inženir gradbeništva,

-

diplomirani inženir fizike,

-

profesor proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.

30.

Elektrotehnika Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani inženir elektrotehnike.

31.

Elektronika Učitelj elektronike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani inženir elektrotehnike.

32.

Laboratorijske vaje (elektrotehnika in elektronika) Učitelj pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani inženir elektrotehnike.

32.

1. Laborant pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor ima

-

srednjo strokovno izobrazbo in pridobljen poklic oziroma naziv srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik elektronik ali elektrotehnik energetik.

33.

Biotehnologija Učitelj biotehnologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz biologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, kmetijstva, kemije, kemijske tehnologije, farmacije ali veterinarstva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor biologije,

-

diplomirani biolog,

-

diplomirani mikrobiolog,

-

diplomirani inženir živilske tehnologije,

-

diplomirani inženir kmetijstva,

-

diplomirani inženir kemije,

-

profesor kemije,

-

diplomirani inženir kemijske tehnologije,

-

diplomirani inženir farmacije,

-

doktor veterinarske medicine.

34.

Mikrobiologija Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, biologije, živilske tehnologije, veterinarstva ali kmetijstva in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

diplomirani mikrobiolog,

-

diplomirani biolog,

-

profesor biologije,

-

diplomirani inženir živilske tehnologije,

-

doktor veterinarske medicine,

-

diplomirani inženir kmetijstva.

35.

Kmetijstvo Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program kmetijstvo in si pridobil strokovni naslov

-

diplomirani inženir kmetijstva.

36.

Laboratorijske vaje (biotehnologija in mikrobiologija) Učitelj pri laboratorijskih vajah (biotehnologija in mikrobiologija) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz biologije, mikrobiologije, živilske tehnologije, kemijske tehnologije, kemije, veterinarstva, kmetijstva ali farmacije in si pridobil katerega od naslednjih strokovnih naslovov:

-

profesor biologije,

-

diplomirani biolog,

-

diplomirani mikrobiolog,

-

diplomirani inženir živilske tehnologije,

-

diplomirani inženir kemijske tehnologije,

-

profesor kemije,