3497. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije
Na podlagi šestega odstavka 92. člena in 93. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 64/01) ministrica za šolstvo, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije
Ta pravilnik določa izobrazbo in druge pogoje, ki jih morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih splošne in strokovne gimnazije.
V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje.
Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
Učitelji in laboranti splošno izobraževalnih predmetov
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo.
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko matematiko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz matematike.
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo.
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo.
Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz francoskega jezika.
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanskega jezika.
Učitelj španščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz španskega jezika.
Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ruskega jezika.
Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz latinskega jezika.
Učitelj grščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz grškega jezika.
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo.
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz zgodovine.
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike, muzikologije ali kompozicije in glasbene teorije.
Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz geografije.
Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko biologijo v izobraževalnem programu gimnazije in klasične gimnazije uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz biologije.
V izobraževalnih programih umetniške, ekonomske ali tehniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur biologije, lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
17.
1. Laborant pri biologiji
Laborant pri biologiji je lahko, kdor je:
-
opravil maturo z izbirnim predmetom biologija ali
-
končal štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.
Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali kemijske tehnologije ali kemijskega inženirstva.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko kemijo v izobraževalnih programih gimnazije in klasične gimnazije uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz kemije.
V izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur kemije, lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije.
18.
1. Laborant pri kemiji
Laborant pri kemiji je lahko, kdor je:
-
opravil maturo z izbirnim predmetom kemija ali
-
končal štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije ali drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko fiziko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz fizike.
19.
1. Laborant pri fiziki
Laborant pri fiziki je lahko, kdor je:
-
opravil maturo z izbirnim predmetom fizika ali
-
končal štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike ali drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije.
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz sociologije.
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz filozofije.
Učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika).
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, je lahko učitelj informatike tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program izpopolnjevanja iz informatike.
Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
Učitelj likovnega snovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
Učitelj študija okolja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz krajinske arhitekture, biologije, kemije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva ali geografije in je med študijem opravil izpite iz ekologije ali varstva okolja.
Učitelj pedagogike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike.
Učitelji strokovno teoretičnih predmetov ekonomske gimnazije
Učitelj ekonomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije.
Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije ali organizacije dela.
Učitelj poslovne informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), organizacije dela, ekonomije, enopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije (informacijska smer) ali matematike in računalništva.
Učitelj ekonomske zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz zgodovine.
Učitelj ekonomske geografije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz geografije.
Učitelji in laboranti strokovno teoretičnih predmetov tehniške gimnazije
Učitelj mehanike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
Učitelj strojništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
35.
Laboratorijske vaje (mehanika in strojništvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (mehanika in strojništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
Učitelj gradbeništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali gradbeništva.
37.
Laboratorijske vaje (mehanika in gradbeništvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (mehanika in gradbeništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
Učitelj elektronike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
40.
Laboratorijske vaje (elektrotehnika in elektronika)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
Učitelj biotehnologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije ali kemije ali univerzitetni študijski iz mikrobiologije, živilske tehnologije, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, farmacije ali veterinarstva.
Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, živilske tehnologije, veterinarstva, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
43.
Laboratorijske vaje (biotehnologija)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (biotehnologija) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, živilske tehnologije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, veterinarstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, kmetijstva, farmacije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije ali kemije.
41.
1., 42.1. in 43.1. Laborant pri biotehnologiji, mikrobiologiji in laboratorijskih vajah (biotehnologija)
Laborant pri biotehnologiji, mikrobiologiji in laboratorijskih vajah (biotehnologija) je lahko,
-
kdor je opravil maturo z izbirnim predmetom iz biologije ali kemije ali
-
končal štiriletni srednješolski program živilski tehnik, veterinarski tehnik, kmetijski tehnik ali kemijski tehnik.
Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike ali kmetijstva.
Učitelj materialov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.