Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo...

2392. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 19. člena, četrtega odstavka 68. člena, šestega odstavka 70. člena in enajstega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17) določa:

-

vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,

-

ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode,

-

merila za določitev nevarnih snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal in podzemne vode,

-

podrobnejšo vsebino izhodiščnega poročila,

-

uporabo zaključkov o BAT,

-

merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnik,

-

zavezance za zagotavljanje izvajanja obratovalnega monitoringa in njegov obseg,

-

podrobnejšo vsebino in sestavine vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ter

-

podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja.

(2)

Ta uredba se ne uporablja za naprave, ki se uporabljajo samo za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov ter procesov.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

naprava, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega (v nadaljnjem besedilu: naprava), je ena ali več nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka ena ali več dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in dosegajo prag proizvodne zmogljivosti iz priloge 1 te uredbe, če je ta določen, in katera koli druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost na istem območju, ki lahko povzroča emisije, onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali okoljsko škodo;

2.

druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost je dejavnost, ki je nujno potrebna za delovanje naprave, ali pa je delovanje naprave pogoj ali vzrok obstoja te dejavnosti tudi, če ta dejavnost ne poteka na istem območju, na katerem je naprava. Druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti so zlasti:

-

vhodne dejavnosti, ki so potrebne, da se lahko začne opravljati dejavnost v napravi, kot so npr. skladiščenje in drugo ravnanje s snovmi ter priprava surovin, vhodnih materialov in obdelovancev;

-

vmesne dejavnosti, ki so povezane s skladiščenjem in pripravo polizdelkov med opravljanjem dejavnosti v napravi;

-

zaključne dejavnosti, ki so povezane s končno obdelavo, dodelavo ali nadaljnjo predelavo proizvodov naprave, pakiranjem in skladiščenjem izdelkov ali obdelavo odpadkov (vključno z obdelavo živinskih gnojil);

-

komunalna infrastruktura;

3.

proizvodna zmogljivost naprave je njena nazivna zmogljivost v 24 urah na dan, če je naprava zmožna obratovati na takšen način;

4.

območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

5.

istovrstna naprava je naprava z isto oznako dejavnosti iz priloge 1 te uredbe, ki ne dosega proizvodnih zmogljivosti iz te priloge;

6.

druga naprava je naprava, ki mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in ni naprava iz 1. točke tega člena;

7.

zadevne nevarne snovi so snovi, ki ustrezajo kriterijem nevarnosti za zdravje ali okolje v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi, in zaradi svoje nevarnosti, mobilnosti, obstojnosti ali biorazgradljivosti lahko povzročijo onesnaženje tal ali podzemne vode na območju naprave;

8.

letna prisotnost zadevnih nevarnih snovi je največja letna količina zadevnih nevarnih snovi, ki bi bila lahko uporabljena, proizvedena, izpuščena v okolje ali skladiščena na območju naprave v enem koledarskem letu;

9.

izpuščanje zadevnih nevarnih snovi v okolje je odvajanje, razlitje ali razsutje snovi v vode ali tla;

10.

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je njegova izdaja, sprememba ali podaljšanje, razen če je izrecno določeno drugače;

11.

večja sprememba naprave je večja sprememba naprave, kot je določena v zakonu, ki ureja varstvo okolja, pri čemer se za določanje pogojev v okoljevarstvenem dovoljenju upoštevajo posamezne opredelitve večje spremembe v predpisih, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave, in v zaključkih o BAT;

12.

obratovanje naprave v izrednih razmerah pomeni obratovanje naprave ob zagonu, okvari ali trenutni zaustavitvi naprave in puščanju snovi;

13.

raven okoljske učinkovitosti se izraža kot raven emisij, raven porabe surovin, vode in energije ter kot druge ravni (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij, količine nastalih odpadkov), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;

14.

talne površine so površine, po katerih lahko odtekajo ali na katerih se dalj časa zadržujejo zadevne nevarne snovi in s katerih je mogoče razlite zadevne nevarne snovi odstraniti, površine pa očistiti, pregledati in po potrebi sanirati;

15.

brezhibnost ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode pomeni za talne površine neprepustnost ter kemijsko in mehansko obstojnost na delovanje zadevnih nevarnih snovi, za opremo pa ustrezno zanesljivost in razpoložljivost.

3. člen

(proizvodna zmogljivost)

(1)

Proizvodna zmogljivost ene ali več dejavnosti, ki potekajo v napravi, se določi na podlagi podatkov, izračunov in grafičnih prikazov o tehničnih značilnostih naprave in tehnoloških procesov, ki potekajo v njej, na podlagi:

-

tehnične dokumentacije o napravi in proizvodni zmogljivosti ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;

-

podatkov o tehnoloških procesih, ki potekajo v napravi;

-

podatkov o snoveh, ki vstopajo v napravo in izstopajo iz nje;

-

tehnične ocene ali izračunov proizvodne zmogljivosti naprave ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;

-

primerjave z obstoječimi, po vrsti dejavnosti primerljivimi napravami.

(2)

Če se v napravi opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo v prilogi 1 te uredbe določen prag proizvodne zmogljivosti, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja takšno seštevanje za dejavnosti iz istega opisa dejavnosti v sklopu točke 5.1, 5.3 pod a in 5.3 pod b priloge 1 te uredbe.

(3)

Podrobni opisi naprave v referenčnih dokumentih BAT se upoštevajo pri določanju proizvodnje zmogljivosti in obsega naprave.

4. člen

(združevanje istovrstnih naprav)

(1)

Če isti upravljavec na istem območju naprave upravlja več istovrstnih naprav, se njihova proizvodna zmogljivost sešteva.

(2)

Če seštevek proizvodnih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka doseže prag, določen za naprave iz posamezne dejavnosti iz priloge 1 te uredbe, se te istovrstne naprave štejejo za napravo.

II. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA

II.a Splošno

5. člen

(pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)

Upravljavec mora za obratovanje naprave iz priloge 1 te uredbe pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

II.b Obratovalni monitoring

6. člen

(obveznosti v zvezi z obratovalnim monitoringom)

(1)

Upravljavec izvaja obratovalni monitoring emisij v skladu z 19. in 24. členom te uredbe.

(2)

Upravljavec, ki mora izdelati izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, izvaja obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.

(3)

Ne glede na določbe o pogostosti predložitve poročila o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak ali poročila o opravljenih meritvah emisij snovi in toplote v vode iz predpisov iz 19. člena te uredbe upravljavec predloži ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ta poročila vsaj enkrat letno.

(4)

Poročilo o obratovalnem monitoringu emisij v primeru iz druge alineje drugega odstavka 21. člena te uredbe vsebuje primerjavo rezultatov obratovalnega monitoringa z ravnmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

(5)

Poročilo o obratovalnem monitoringu iz drugega odstavka tega člena predloži upravljavec skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.

II.c Ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode

7. člen

(tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode)

(1)

Upravljavec, ki v napravi skladišči, uporablja, proizvaja ali izpušča zadevne nevarne snovi na območju naprave:

-

zagotovi brezhibno in zanesljivo obratovanje naprave, tako da pri njenem načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju naprave zagotovi preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode skladno s 1. delom priloge 2, ki je sestavni del te uredbe,

-

izvaja tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prejšnje alineje,

-

vodi vzdrževalni dnevnik o izvajanju tehničnih ukrepov iz prejšnje alineje in

-

zagotovi izvedbo rednih pregledov tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode vsakih pet let.

(2)

Tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz druge alineje prejšnjega odstavka so zlasti:

-

vgradnja neprepustnih in kemijsko odpornih gradbenih materialov v talne površine na območju naprave, s katerimi zadevne nevarne snovi lahko pridejo v stik,

-

preprečevanje uhajanja zadevnih nevarnih snovi s talnih površin v tla in podzemne vode,

-

gradnja talnih površin tako, da lahko zadržijo celoten volumen zadevnih nevarnih snovi, če bi se razlile, oziroma mora biti pri talnih površinah v zadrževalnih sistemih, ki so skupni več nepremičnim skladiščnim posodam, izvedba glede zadrževalnega volumna skladna z zahtevami iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah,

-

uporaba neprepustnih in kemijsko odpornih materialov za cevovode, jaške, kinete, kanale, bazene in rezervoarje, v katerih so lahko zadevne nevarne snovi,

-

izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, ki potekajo pod zemljo, tako da so brez razstavljivih povezav zavarovani pred mehanskimi poškodbami in korozijo,

-

izvedba cevovodov iz prejšnje alineje tako, da se ob iztekanju zadevnih nevarnih snovi preprečita njihovo razlivanje in pronicanje v tla in podzemno vodo, in

-

vzdrževanje vgrajenih gradbenih materialov in proizvodov po navodilih proizvajalca ter pravilih stroke in dobre inženirske prakse, ob upoštevanju in uporabi standardov za posamezne gradbene proizvode.

(3)

Pregled tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode se izvede po pravilih stroke, kot je podrobneje navedeno v 1. delu priloge 2 te uredbe.

(4)

S pregledom tehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se zberejo zlasti informacije o:

-

morebitnih razpokah ali poškodbah na objektih in talnih površinah v bližini mest, na katerih bi bile mogoče emisije ali razlitje zadevnih nevarnih snovi,

-

znakih kemičnih poškodb na talnih površinah in površinah zadrževalnih sistemov,

-

stanju odtočnih in odvodnih kanalov in jaškov,

-

poteku drenažnih poti in napeljav,

-

mestih na območju naprave, na katerih so se v preteklosti zgodili vnosi zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemne vode, in

-

posrednih in neposrednih emisijah snovi v tla in podzemne vode, ki se lahko pojavljajo na območju naprave.

(5)

Pregled tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena izvede pooblaščenec za varstvo okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja.

(6)

Pooblaščenec za varstvo okolja iz prejšnjega odstavka o pregledu iz tretjega odstavka tega člena izdela poročilo, ki obsega podatke in ugotovitve o izvajanju in stanju ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode ter njihovi brezhibnosti. Poročilo je v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode.

(7)

Podrobnejša vsebina poročila iz prejšnjega odstavka je določena v 2. delu priloge 2 te uredbe.

II.č Priprava in izdelava izhodiščnega poročila

8. člen

(izdelava ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ter izhodiščnega poročila)

Upravljavec v zvezi z drugim odstavkom 22. člena te uredbe izdela:

-

oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali

-

izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena te uredbe.

9. člen

(ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode)

Ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode vsebuje:

-

seznam nevarnih snovi iz 10. člena te uredbe,

Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

Časovnica