Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo...

1603. Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije

Na podlagi tretjega odstavka 110. člena in devetega odstavka 151. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1)

Ta uredba v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), popravljeno s Popravkom (UL L št. 158 z dne 19. junija 2012, str. 22), določa:

-

vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije in za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;

-

podrobnejšo vsebino in sestavine vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja;

-

podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja;

-

uporabo zaključkov o BAT;

-

merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnik;

-

ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode;

-

merila za določitev nevarnih snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal in podzemne vode;

-

podrobnejšo vsebino izhodiščnega poročila;

-

zavezance za zagotavljanje izvajanja obratovalnega monitoringa in njegov obseg.

(2)

Ta uredba se ne uporablja za naprave, ki se uporabljajo samo za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov ter procesov.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

naprava, ki povzroča industrijske emisije (v nadaljnjem besedilu: naprava), je ena ali več nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka ena ali več dejavnosti iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in dosegajo prag proizvodne zmogljivosti iz Priloge 1 te uredbe, če je ta določen, ter katera koli druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost na istem območju, ki lahko povzroča emisije, onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali okoljsko škodo;

2.

druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost je dejavnost, nujno potrebna za delovanje naprave, ali pa je delovanje naprave pogoj ali vzrok obstoja te dejavnosti tudi, če ta dejavnost ne poteka na istem območju, kjer je naprava. Druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti so zlasti:

-

vhodne dejavnosti, potrebne za to, da se lahko začne opravljati dejavnost v napravi, kot so na primer skladiščenje in drugo ravnanje s snovmi ter priprava surovin, vhodnih materialov in obdelovancev;

-

vmesne dejavnosti, povezane s skladiščenjem in pripravo polizdelkov med opravljanjem dejavnosti v napravi;

-

zaključne dejavnosti, povezane s končno obdelavo, dodelavo ali nadaljnjo predelavo proizvodov naprave, pakiranjem in skladiščenjem izdelkov ali odpadkov ali njihovo obdelavo (vključno z obdelavo živinskih gnojil) ter čiščenjem emisij;

3.

tehnične značilnosti naprave pomenijo način izvedbe in obratovanja naprave, zaradi katerih lahko naprava dosega zanjo specifično okoljsko učinkovitost, ki se izraža z ravnjo emisij, ki jo naprava lahko dosega;

4.

območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;

5.

okoljske značilnosti območja naprave zajemajo lokalne značilnosti, kot so prevetrenost območja, prevladujoče smeri vetra, pojavljanje temperaturnega obrata, vodovarstvena območja, stanje kakovosti voda in degradirana območja;

6.

industrijski kompleks je celotno območje, na katerem pravna oseba ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost, upravlja napravo in eno ali več drugih naprav ali dejavnosti na istem kraju, vključno z manipulativnimi in drugimi površinami;

7.

perutnina pomeni perutnino, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2016/429 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1);

8.

istovrstna dejavnost je dejavnost z isto oznako dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, ki ne dosega proizvodnih zmogljivosti iz te Priloge 1 te uredbe;

9.

letna prisotnost zadevne nevarne snovi je največja letna količina zadevne nevarne snovi, uporabljena, proizvedena, skladiščena ali izpuščena v okolje na območju naprave v enem koledarskem letu;

10.

izpuščanje zadevnih nevarnih snovi v okolje je emisija zadevnih nevarnih snovi v tla ali podzemne vode, ki je lahko posledica izrednih dogodkov ali postopkov normalnega obratovanja kot so dostava, prečrpavanje, vzdrževanje talnih površin, in vključuje tudi odvajanje, izpiranje, izcejanje, razlitje ali razsutje zadevnih nevarnih snovi v ali na nezaščitena tla ali v vode ali pronicanje skozi poškodovane talne površine v tla ali v vode;

11.

pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je njegova izdaja ali sprememba, razen če je izrecno določeno drugače;

12.

obratovanje naprave v izrednih razmerah pomeni obratovanje naprave ob zagonu, okvari ali trenutni zaustavitvi naprave in puščanju snovi;

13.

raven okoljske učinkovitosti je raven emisij, raven porabe surovin, vode in energije ter druge ravni (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij, količine nastalih odpadkov), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;

14.

talne površine so površine, po katerih lahko odtekajo ali na katerih se dlje zadržujejo zadevne nevarne snovi in s katerih je mogoče razlite zadevne nevarne snovi odstraniti, površine pa očistiti, pregledati in po potrebi sanirati;

15.

brezhibnost ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode pomeni za talne površine neprepustnost ter kemijsko in mehansko obstojnost na delovanje zadevnih nevarnih snovi, za opremo pa ustrezno zanesljivost in razpoložljivost.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

3. člen

(proizvodna zmogljivost)

(1)

Proizvodna zmogljivost ene ali več dejavnosti, ki potekajo v napravi, se določi na podlagi podatkov, izračunov in grafičnih prikazov o tehničnih značilnostih naprave in tehnoloških procesov, ki potekajo v njej, na podlagi:

-

tehnične dokumentacije o napravi in proizvodni zmogljivosti ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;

-

podatkov o tehnoloških procesih, ki potekajo v napravi;

-

podatkov o snoveh, ki vstopajo v napravo in izstopajo iz nje;

-

tehnične ocene ali izračunov proizvodne zmogljivosti naprave ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;

-

primerjave z obstoječimi, po vrsti dejavnosti primerljivimi napravami.

(2)

Če se v napravi opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo v Prilogi 1 te uredbe določen prag proizvodne zmogljivosti, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja tako seštevanje za dejavnosti iz istega opisa dejavnosti v sklopu točk 5.1, 5.3 pod a in 5.3 pod b Priloge 1 te uredbe.

(3)

Podrobni opisi naprave v referenčnih dokumentih BAT se upoštevajo pri določanju proizvodne zmogljivosti in obsega naprave.

4. člen

(združevanje istovrstnih dejavnosti in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)

(1)

Upravljavec mora za obratovanje naprave, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(2)

Če isti upravljavec na istem območju naprave upravlja več istovrstnih dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, se njihova proizvodna zmogljivost sešteva.

(3)

Če seštevek proizvodnih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka doseže prag, če je ta določen za posamezno dejavnost iz Priloge 1 te uredbe, se te istovrstne dejavnosti štejejo za napravo.

II. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA

5. člen

(uporaba najboljših razpoložljivih tehnik)

Upravljavec mora pri načrtovanju naprave ali njene spremembe izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko iz zaključkov o BAT ali tehniko za preprečevanje in zmanjševanje emisij, ki je njej enakovredna.

6. člen

(obveznosti v zvezi z obratovalnim monitoringom)

(1)

Upravljavec izvaja obratovalni monitoring emisij v skladu s 16., 17., 18. in 24. členom te uredbe.

(2)

Upravljavec, ki mora izdelati izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, izvaja obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.

(3)

Skladno s predpisi iz prvega in drugega odstavka 16. člena te uredbe upravljavec vsaj enkrat letno predloži poročila o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak ali poročila o opravljenih meritvah emisij snovi in toplote v vode ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(4)

Poročilo o obratovalnem monitoringu emisij za primere iz šestega odstavka 17. člena te uredbe mora vsebovati primerjavo rezultatov obratovalnega monitoringa z ravnmi emisij, določenimi v okoljevarstvenem dovoljenju.

(5)

Poročilo o obratovalnem monitoringu iz drugega odstavka tega člena predloži upravljavec v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.

7. člen

(tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode)

(1)

Upravljavec, ki v napravi uporablja, proizvaja in skladišči ali izpušča zadevne nevarne snovi na območju naprave:

-

zagotovi brezhibno in zanesljivo obratovanje naprave, tako da pri njenem načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju naprave zagotovi preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode v skladu s 1. delom Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;

-

izvaja tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prejšnje alineje;

-

vodi vzdrževalni dnevnik o izvajanju tehničnih ukrepov iz prejšnje alineje ter

-

zagotovi izvedbo rednih pregledov tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode vsakih pet let.

(2)

Tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz druge alineje prejšnjega odstavka so zlasti:

-

vgradnja neprepustnih in kemijsko odpornih gradbenih materialov v talne površine na območju naprave, s katerimi zadevne nevarne snovi lahko pridejo v stik;

-

preprečevanje uhajanja zadevnih nevarnih snovi s talnih površin v tla in podzemne vode;

-

gradnja talnih površin, tako da lahko zadržijo celoten volumen zadevnih nevarnih snovi, če bi se razlile, oziroma mora biti pri talnih površinah v zadrževalnih sistemih, ki so skupni več nepremičnim skladiščnim posodam, izvedba glede zadrževalnega volumna skladna z zahtevami iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin;

-

uporaba neprepustnih in kemijsko odpornih materialov za cevovode, jaške, kinete, kanale, bazene in rezervoarje, v katerih so lahko zadevne nevarne snovi;

-

izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, ki potekajo pod zemljo, tako da so brez razstavljivih povezav ter zavarovani pred mehanskimi poškodbami in korozijo;

-

izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, tako da se ob iztekanju zadevnih nevarnih snovi preprečita njihovo razlivanje in pronicanje v tla in podzemno vodo, in

-

vzdrževanje vgrajenih gradbenih materialov in proizvodov po navodilih proizvajalca ter pravilih stroke in dobre inženirske prakse, ob upoštevanju in uporabi standardov za posamezne gradbene proizvode.

(3)

Pregled tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode se izvede po pravilih stroke, kot je podrobneje navedeno v 1. delu Priloge 2 te uredbe.

(4)

S pregledom tehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se zberejo zlasti informacije o:

-

morebitnih razpokah ali poškodbah na objektih in talnih površinah v bližini mest, na katerih bi bile mogoče emisije ali razlitje zadevnih nevarnih snovi;

-

znakih kemičnih poškodb na talnih površinah in površinah zadrževalnih sistemov;

-

stanju odtočnih in odvodnih kanalov in jaškov;

-

poteku drenažnih poti in napeljav;

-

mestih na območju naprave, na katerih so se v preteklosti zgodili vnosi zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemne vode, ter

-

posrednih in neposrednih emisijah snovi v tla in podzemne vode, ki se lahko pojavljajo na območju naprave.

(5)

Pregled tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena izvede skrbnik varstva okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja.

(6)

Skrbnik varstva okolja iz prejšnjega odstavka o pregledu iz tretjega odstavka tega člena izdela poročilo, ki obsega podatke in ugotovitve o izvajanju in stanju ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode ter njihovi brezhibnosti. Poročilo je v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode.

(7)

Podrobnejša vsebina poročila iz prejšnjega odstavka je določena v 2. delu Priloge 2 te uredbe.

8. člen

(izdelava ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ter izhodiščnega poročila)

Če dejavnost iz Priloge 1 te uredbe vključuje uporabo, proizvodnjo ali z njima povezano skladiščenje ali izpust zadevnih nevarnih snovi, upravljavec izdela:

-

oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali

-

izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena te uredbe.

9. člen

(ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode)

(1)

Ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode vsebuje:

1.

seznam nevarnih snovi;

2.

seznam zadevnih nevarnih snovi, izdelan na podlagi drugega odstavka 10. člena te uredbe, pri uporabi, proizvajanju, skladiščenju ali izpuščanju posamezne zadevne nevarne snovi, ki vključuje:

-

podatke o največji letni prisotnosti posamezne zadevne nevarne snovi;

-

podatke o količinah posamezne zadevne nevarne snovi na območju naprave ali njenih delov in

-

ugotovitev, ali največja letna prisotnost posamezne zadevne nevarne snovi presega pragove iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

3.

ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi iz prejšnje točke v skladu z 11. členom te uredbe.

(2)

Seznam nevarnih snovi in določitev seznama zadevnih nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka se izdelata z upoštevanjem 10. člena in kriterijev iz Priloge 3 te uredbe ter vključujeta tudi obrazložitev razlogov za vključitev nevarnih snovi na seznam zadevnih nevarnih snovi oziroma za njihovo izključitev s seznama.

10. člen

(seznam nevarnih in zadevnih nevarnih snovi)

Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije

Časovnica