Zakon o športu (ZŠpo-1)

1523. Zakon o športu (ZŠpo-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o športu (ZŠpo-1)

Razglašam Zakon o športu (ZŠpo-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. maja 2017.

Št. 003-02-5/2017-24

Ljubljana, dne 7. junija 2017

Borut Pahor l.r. Predsednik

Z A K O N
O ŠPORTU (ZŠpo-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon določa javni interes na področju športa, mehanizme za njegovo uresničevanje, organe, ki so zanj pristojni, in pogoje za opravljanje strokovnega dela v športu, pravice športnikov oziroma športnic (v nadaljnjem besedilu: športnikov), javne športne objekte in površine za šport v naravi, športne prireditve, zbirke podatkov ter nadzor na področju športa.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi po tem zakonu imajo naslednji pomen:

1.

dopolnilno strokovno delo je izvajanje podpornih aktivnosti pri strokovnem delu v športu (baletno-koreografska podpora, psihološka podpora, svetovanje za ustrezno prehrano, fizioterapevtska podpora itd.) v športnih panogah, ki imajo evidentiran uradni tekmovalni sistem pri Olimpijskem komiteju Slovenije – Združenju športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ);

2.

kakovostni šport so programi priprav in tekmovanj športnikov in športnih ekip v članskih starostnih kategorijah, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskega športnika, tekmujejo pa v tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: NPŠZ) do naslova državnega prvaka ter na mednarodnih tekmovanjih;

3.

kategoriziran športnik je športnik, ki je državljan Republike Slovenije, star najmanj 14 let in ima naziv mladinskega, državnega, perspektivnega, mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda;

4.

kompetence so znanja, spretnosti in odgovornosti, ki jih strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v športu pridobi z uspešno zaključenim izobraževanjem v javnoveljavnih izobraževalnih programih oziroma z usposabljanjem v javnoveljavnih programih usposabljanj v skladu s tem zakonom;

5.

obštudijska športna dejavnost so različne oblike športnih dejavnosti študentov v kraju študija;

6.

poklicni športnik je športnik, ki je vpisan v razvid poklicnih športnikov po tem zakonu in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost;

7.

prostočasna športna vzgoja otrok in mladine so športne dejavnosti, ki nadgrajujejo gibalne dejavnosti v predšolskem obdobju in šolsko športno vzgojo, ter obšolski športni programi, namenjeni vsem otrokom in mladini, ter športni programi otrok in mladine, ki niso del tekmovalnih sistemov panožnih športnih zvez in jih ponujajo vzgojno-izobraževalni zavodi, društva in drugi izvajalci športnih programov iz drugega odstavka 6. člena tega zakona;

8.

šport invalidov so vse pojavne oblike športa, s katerim se ukvarjajo invalidi izven šolskega sistema;

9.

šport starejših je športno-rekreativna gibalna dejavnost oseb, starejših od 65 let;

10.

športna organizacija je pravna oseba iz 1. do 5. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona;

11.

športna rekreacija so različne pojavne oblike športne gibalne dejavnosti s ciljem ohranjanja zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, druženja, tekmovanja oziroma zabave;

12.

športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami je prilagojeno izvajanje gibalnih programov, ki jih izvajajo vzgojno-izobraževalni zavodi in društva;

13.

športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, so športni programi, ki jih izvajajo športna društva ter NPŠZ in so namenjeni sistematični pripravi na tekmovanja in tekmovanjem;

14.

športnik je posameznik, ki je registriran v skladu z 32. členom tega zakona;

15.

športno društvo oziroma športna zveza je društvo oziroma zveza, ki je registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, in ima v temeljnem aktu šport opredeljen kot pretežno dejavnost;

16.

uradni tekmovalni sistem je sistem tekmovanj v Republiki Sloveniji in mednarodnih tekmovanj v posamezni športni panogi, ki so stopenjsko razvrščena glede na njihovo medsebojno konkurenčnost, so v skladu s pravili NPŠZ ali pravili mednarodnih športnih zvez in jih je evidentiral OKS-ZŠZ;

17.

vrhunski šport so programi priprav in tekmovanj vrhunskih športnikov, usmerjenih v doseganje vrhunskih športnih dosežkov na mednarodni ravni;

18.

vrhunski športnik je športnik mednarodnega, svetovnega ali olimpijskega razreda, ki je dosegel vrhunski rezultat na mednarodnem tekmovanju v absolutni starostni kategoriji in je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov kot vrhunski športnik;

19.

zasebni športni delavec je strokovni delavec v športu, ki je vpisan v razvid zasebnih športnih delavcev po tem zakonu in samostojno opravlja delo v športu kot svojo izključno ali dopolnilno dejavnost.

3. člen

(splošna načela delovanja v športu)

Na področju športa se zasledujejo predvsem naslednja načela:

1.

vzpostavljanje možnosti za ukvarjanje s športom za vsakega prebivalca Republike Slovenije ne glede na spol, raso, socialni status, versko prepričanje, jezik in narodnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino;

2.

vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju;

3.

varstvo in krepitev moralnih in etičnih vrednot in izogibanje nepoštenemu doseganju rezultatov (doping, prirejanje tekmovalnih izidov);

4.

skrb za varstvo športne dediščine;

5.

skrb za trajnostni razvoj;

6.

spodbujanje športnega obnašanja.

4. člen

(javni interes v športu)

(1)

Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki se določijo v Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in so namenjene zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja, in se uresničuje zlasti na področjih:

1.

športnih programov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;

2.

športnih objektov in površin za šport v naravi;

3.

razvojne dejavnosti v športu;

4.

organiziranosti v športu;

5.

športnih prireditev in promocije športa;

6.

družbene in okoljske odgovornosti v športu.

(2)

Javni interes v športu v lokalnih skupnostih se določi z občinskimi letnimi programi športa, ki morajo biti v skladu z nacionalnim programom.

5. člen

(načini uresničevanja javnega interesa)

(1)

Država uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem materialnih pogojev in sredstev za uresničevanje nacionalnega programa, načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javnih športnih objektov in površin za šport v naravi ter z zagotavljanjem spodbudnega davčnega in administrativnega okolja za šport.

(2)

Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa športa na lokalni ravni, načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem lokalno pomembnih športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti lokalne skupnosti ter s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

(3)

Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki je ustanovljena na podlagi zakona, ki ureja lastninsko preoblikovanje Loterije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Fundacija za šport), uresničuje javni interes v športu z zagotavljanjem sredstev za izvedbo letnega programa športa Fundacije za šport ter s spodbujanjem in zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti.

(4)

Sredstva za uresničevanje javnega interesa se zagotavljajo iz državnega proračuna, proračuna lokalnih skupnosti, Fundacije za šport, donacij, sponzorskih sredstev in drugih virov.

(5)

V skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, javni interes na področju športa uresničujejo tudi posamezniki, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti ukvarjanja s športom in k razvoju solidarnega, humanega in enakopravnega športnega okolja.

6. člen

(športni programi in izvajalci)

(1)

Športni programi po tem zakonu so različne pojavne oblike športa, namenjene posameznikom vseh starosti, in sicer:

1.

prostočasna športna vzgoja otrok in mladine;

2.

športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami;

3.

obštudijska športna dejavnost;

4.

športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport;

5.

kakovostni šport;

6.

vrhunski šport;

7.

šport invalidov;

8.

športna rekreacija;

9.

šport starejših.

(2)

Izvajalci športnih programov po tem zakonu so:

1.

športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji;

2.

športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem;

3.

zavodi za šport po tem zakonu;

4.

pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji;

5.

ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove;

6.

zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe;

7.

lokalne skupnosti;

8.

samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji;

9.

zasebni športni delavci.

(3)

Izvajalci športnih programov iz prejšnjega odstavka delujejo oziroma izvajajo športne programe v skladu s svojim temeljnim oziroma ustanovitvenim aktom in v skladu s tem zakonom, izvajalci iz 1. točke prejšnjega odstavka pa tudi s pravili NPŠZ za svojo športno panogo.

(4)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja področje turizma, o pogojih za opravljanje dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev, izvajalcem športnih programov iz 1. in 6. točke drugega odstavka tega člena ni treba izpolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti turističnih aranžmajev, če gre za izvajanje športnih programov iz prvega odstavka tega člena na nepridobitni osnovi.

7. člen

(znanstvenoraziskovalno delo v športu)

(1)

Znanstvenoraziskovalno delo na področju športa obsega preučevanje delovanja človekovega organizma pod vplivom vadbe oziroma treninga ter učinkov le-teh na zdravje in uspešnost delovanja človeka v različnih nalogah, obremenitvah in okoljih.

(2)

Izvajalci znanstvenoraziskovalnega dela na področju športa so:

1.

visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe prve ali druge stopnje na področju športa;

2.

druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje raziskovalne dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost, na področju športa.

(3)

Izvajalci iz prejšnjega odstavka zagotavljajo strokovno podporo programom iz druge alineje 3. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

II. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA

8. člen

(nacionalni program)

(1)

Nacionalni program je strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike, ki določa:

1.

javni interes na področju športa;

2.

cilje in prednostne naloge športne politike;

3.

športne programe;

4.

investicije v športne objekte in površine za šport v naravi;

5.

razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu;

6.

organiziranost v športu;

7.

športne prireditve in promocijo športa;

8.

družbeno in okoljsko odgovornost v športu;

9.

podporne mehanizme za šport.

(2)

V nacionalnem programu se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki, po katerih se meri njegovo uresničevanje.

(3)

Nacionalni program določa strateške, finančne, kadrovske in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev.

(4)

Nacionalni program se sprejema za obdobje desetih let.

9. člen

(priprava in sprejemanje)

(1)

Nacionalni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)

Predlog nacionalnega programa predloži vladi ministrstvo, pristojno za šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skupaj z mnenjem Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet) in soglasjem OKS-ZŠZ.

(3)

Če OKS-ZŠZ in ministrstvo ne dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka, ministrstvo predloži nacionalni program v obravnavo vladi, če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.

10. člen

(izvedbeni načrt)

(1)

Za izvajanje nacionalnega programa vlada v šestih mesecih po njegovem sprejemu, po predhodno pridobljenem mnenju strokovnega sveta in soglasju OKS-ZŠZ, sprejme izvedbeni načrt nacionalnega programa (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni načrt), ki podrobneje ureja ukrepe in usmeritve nacionalnega programa.

(2)

Če soglasje iz prejšnjega odstavka ni podano, vlada sprejme izvedbeni načrt, če z njim po ponovni obravnavi soglaša strokovni svet.

(3)

Za dejavnosti v izvedbenem načrtu, ki izhajajo iz ukrepov nacionalnega programa, se določijo nosilci in čas za njihovo izvedbo.

(4)

Izvedbeni načrt se sprejme za celotno obdobje, za katerega se sprejme nacionalni program.

11. člen

(poročanje)

Vlada vsaki dve leti državnemu zboru predloži poročilo, ki ga pripravi ministrstvo, o izvajanju nacionalnega programa z oceno rezultatov.

III. LETNI PROGRAM ŠPORTA

12. člen

(letni program športa na državni ravni)

(1)

Izvajanje izvedbenega načrta na državni ravni za posamezno koledarsko leto določi minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju strokovnega sveta in OKS-ZŠZ, z letnim programom športa na državni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v državnem proračunu.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister sprejme letni program športa na državni ravni brez predhodnih mnenj iz prejšnjega odstavka, če ju strokovni svet in OKS-ZŠZ ne podata v roku enega meseca.

13. člen

(letni program športa na lokalni ravni)

(1)

Izvajanje nacionalnega programa na lokalni ravni za posamezno koledarsko leto določi občinski svet, po predhodnem mnenju občinske športne zveze, če ta obstaja, z letnim programom športa na lokalni ravni, ki določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko občinski svet sprejme letni program športa na lokalni ravni brez predhodnega mnenja iz prejšnjega odstavka, če ga občinska športna zveza ne poda v roku enega meseca.

14. člen

(letni program športa Fundacije za šport)

Letni program športa Fundacije za šport določa programe in področja športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, in obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo iz sredstev Fundacije za šport, pri čemer Fundacija za šport upošteva strukturo in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu in izvedbenem načrtu.

15. člen

(programi in področja ter izvajalci letnega programa športa)

(1)

Programi in področja, za izvajanje katerih se z letnim programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so lahko:

1.

športni programi iz prvega odstavka 6. člena tega zakona;

2.

športni objekti in površine za šport v naravi;

3.

razvojne dejavnosti v športu:

-

izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu;

-

statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu iz prvega odstavka 63. člena tega zakona in strokovna podpora programom;

-

založništvo v športu;

-

znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu;

-

informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa;

4.

organiziranost v športu;

5.

športne prireditve in promocija športa:

-

športne prireditve;

-

javno obveščanje o športu;

-

športna dediščina in muzejska dejavnost v športu;

6.

družbena in okoljska odgovornost v športu.

(2)

Izvajalci letnega programa športa po tem zakonu so osebe, ki so kot izvajalci športnih programov določeni v drugem odstavku 6. člena tega zakona.

IV. POSTOPEK IZBIRE IN SOFINANCIRANJA PROGRAMOV IN PODROČIJ LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA

16. člen

(način izbire programov in področij letnega programa športa)

(1)

Pri izbiri programov oziroma področij letnega programa športa se uporabljajo naslednja merila:

1.

za športne programe

-

iz 1. do 3., 8. in 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona:

a)

cena športnega programa;

b)

kompetentnost strokovnih delavcev;

c)

število vadečih;

-

iz 4. do 7. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona in strokovno podporo teh programov:

a)

kompetentnost strokovnih delavcev;

b)

konkurenčnost športne panoge;

c)

nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge;

č)

število športnikov oziroma razširjenost športne panoge;

d)

uspešnost športne panoge;

2.

za investicije v gradnjo, obnovo oziroma vzdrževanje športnih objektov in površin za šport v naravi:

-

dostopnost vsem prebivalcem;

-

obstoj športnih objektov in površin za šport v naravi;

-

vrednost investicije;

-

zagotavljanje vadbenih površin za več športnih panog;

3.

za razvojne dejavnosti v športu:

-

na področju izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnih delavcev v športu:

a)

deficitarnost;

-

na področju statusnih pravic športnikov:

a)

nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge;

b)

naziv športnika oziroma športna uspešnost;

c)

število športnikov oziroma razširjenost športne panoge;

č)

uspešnost in konkurenčnost športne panoge;

-

na področju založništva:

a)

deficitarnost;

b)

reference;

-

na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti:

a)

izvedljivost in gospodarnost projekta;

b)

razvojna kakovost;

c)

relevantnost in potencialni vpliv projekta;

č)

reference;

-

na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij:

a)

deficitarnost;

b)

dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije za uporabnike;

c)

uporabnost informacijsko-komunikacijske tehnologije;

4.

za organiziranost v športu:

-

na področju kakovostnega in vrhunskega športa:

a)

konkurenčnost športne panoge;

b)

nacionalni oziroma lokalni pomen športne panoge;

c)

število športnikov oziroma razširjenost športne panoge;

č)

uspešnost športne panoge;

-

na področju športne rekreacije, prostočasne športne vzgoje otrok in mladine oziroma na področju obštudijske športne dejavnosti:

a)

delovanje na nacionalni oziroma lokalni ravni;

b)

organiziranost na nacionalni oziroma lokalni ravni;

c)

število vadečih;

5.

za športne prireditve in promocijo športa:

-

športne prireditve:

a)

mednarodna oziroma lokalna odmevnost;

b)

množičnost;

c)

raven prireditve;

č)

ustreznost vsebine (pretežno športna);

-

javno obveščanje:

a)

nacionalni oziroma lokalni doseg medija;

b)

pogostost pojavljanja;

c)

vsebina;

-

športna dediščina:

a)

izvedljivost projekta;

b)

nacionalni oziroma lokalni pomen projekta;

6.

za družbeno in okoljsko odgovornost v športu:

-

izvedljivost projekta;

-

nacionalni oziroma lokalni pomen projekta;

-

odličnost projekta.

(2)

Minister v podzakonskem aktu podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa na državni ravni, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(3)

Občinski svet z odlokom podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(4)

Svet Fundacije za šport s splošnim aktom, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino in h kateremu pridobi soglasje državnega zbora, podrobneje določi izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa Fundacije za šport, podrobnejše pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju.

(5)

Postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa na državni ravni izvede ministrstvo, na lokalni ravni občina, izvajanja letnega programa športa Fundacije za šport pa Fundacija za šport (v nadaljnjem besedilu: izvajalec razpisa).

17. člen

(vrste in uporaba postopkov)

(1)

Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev se lahko izvede kot:

1.

javni razpis;

2.

sklenitev neposredne pogodbe.

(2)

Postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev se izvede kot javni razpis. V okviru razpisanih sredstev se sofinancirajo tisti programi ali področja letnega programa športa, ki so glede na pogoje in merila iz javnega razpisa najbolje ocenjeni oziroma ovrednoteni najvišje.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se za dodelitev sredstev državnega proračuna, namenjenih za sofinanciranje:

1.

priprave in udeležbe na mednarodnih več panožnih športnih tekmovanjih iz 1. do 4., 6. in 11. točke 74. člena tega zakona, katerih nosilec je OKS-ZŠZ oziroma Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite (v nadaljnjem besedilu: ŠIS-SPK);

2.

udeležbe na univerzijadi oziroma evropskih univerzitetnih igrah ter svetovnih in evropskih univerzitetnih prvenstvih, katerih nosilec je Slovenska univerzitetna športna zveza;

3.

izvajanja športnega programa ali področja, ki je sofinanciran iz proračuna mednarodne športne organizacije ali Evropske unije in je bil izbran na javnem razpisu, ki ga je izvedla institucija zunaj Republike Slovenije;

4.

investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi, če ti presegajo pomen, ki ga imajo za lokalno skupnost, oziroma je to potrebno zaradi skladnega razvoja države in je to v javnem interesu, potreba po izgradnji ali posodobitvi teh športnih objektov in površine za šport v naravi pa izhaja iz mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi iz 69. člena tega zakona;

lahko sklene neposredna pogodba.

18. člen

(smiselna uporaba splošnega upravnega postopka)

Za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

19. člen

(začetek in ustavitev postopka javnega razpisa)

(1)

Izvajalec razpisa sprejme sklep o začetku postopka javnega razpisa za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), s katerim določi predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči z javnim razpisom, in besedilo javnega razpisa.

(2)

Postopek javnega razpisa se lahko začne ne glede na določbo zakona, ki ureja javne finance, o pogojih za začetek postopka za dodelitev sredstev, pri čemer odločbe o izbiri ni mogoče izdati pred sprejetjem proračuna za leto, v katerem se odločba izdaja. Izvajalec razpisa lahko do roka za oddajo vlog s sklepom ustavi postopek javnega razpisa, pozneje, do izdaje odločb iz 28. člena tega zakona, pa le v primeru, da v sprejetem proračunu niso zagotovljene pravice proste porabe v potrebni višini. Izvajalec razpisa sklep o ustavitvi postopka objavi na način, kot je bilo objavljeno besedilo javnega razpisa, in o tem obvesti tudi vse, ki so oddali vlogo na javni razpis (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji). Zoper sklep o ustavitvi postopka javnega razpisa pritožba ni dovoljena.

(3)

Javni razpis ministrstva in Fundacije za šport se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, javni razpis lokalne skupnosti pa v uradnem glasilu lokalne skupnosti. Javni razpis se objavi tudi na spletni strani izvajalca razpisa.

20. člen

(komisija)

(1)

Postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje izvajalec razpisa. Komisija preveri pravočasnost in popolnost vlog, opravi pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so navedena v javnem razpisu, ter izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa.

(2)

Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(3)

Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave).

(4)

Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti.

(5)

Če je predsednik ali člana komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku.

21. člen

(besedilo javnega razpisa)

(1)

Objava javnega razpisa mora vsebovati:

1.

naziv in sedež izvajalca razpisa;

2.

pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;

3.

predmet javnega razpisa;

4.

navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril;

5.

predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje;

6.

določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;

7.

rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;

8.

datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev;

9.

rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa;

10.

kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo.

(2)

V javnem razpisu se lahko poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavijo tudi drugi podatki, če je to potrebno glede na predmet javnega razpisa.

22. člen

(razpisna dokumentacija)

(1)

V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo izdelavo popolne vloge za dodelitev sredstev.

(2)

Izvajalec razpisa objavi razpisno dokumentacijo na svojih spletnih straneh oziroma mora zainteresiranim omogočiti vpogled v razpisno dokumentacijo in jim jo na zahtevo predati.

23. člen

(razpisni rok)

Rok za prijavo na razpis se določi z javnim razpisom in mora biti dovolj dolg, da lahko vlagatelj pripravi kakovostno vlogo v skladu z zahtevanimi pogoji v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, ne sme pa biti krajši kot 14 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma uradnem glasilu lokalne skupnosti.

24. člen

(vloge)

(1)

Vloge na javni razpis se obravnavajo posamično.

(2)

Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z »Ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis.

(3)

Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju.

(4)

Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji.

(5)

Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje.

25. člen

(odpiranje vlog)

(1)

Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice.

(2)

Odpiranje prejetih vlog ni javno.

(3)

Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik.

(4)

Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

26. člen

(poziv k dopolnitvi vloge)

(1)

Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni.

(2)

Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

27. člen

(ocenjevanje in vrednotenje vlog)

Zakon o športu (ZŠpo-1)

Časovnica