Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 48-2291/2011, stran 48 DATUM OBJAVE: 24.6.2011
VELJAVNOST: od 25.6.2011 do 8.7.2022 / UPORABA: od 25.6.2011 do 8.7.2022
RS 48-2291/2011
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 9.7.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
2291. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Na podlagi šestega odstavka 92. in za izvajanje 96. člena v povezavi s 15. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr. in 20/11) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
1. člen
Ta pravilnik v povezavi z izobraževalnimi programi in prilagojenimi izobraževalnimi programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je sprejel minister, določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program).
2. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
visokošolski strokovni študijski program - študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
-
univerzitetni študijski program - študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
-
visokošolski strokovni študijski program prve stopnje - študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 64/08, 86/09; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
-
univerzitetni študijski program prve stopnje - študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
-
magistrski študijski program druge stopnje - študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
3. člen
Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
4. člen
1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program slovenščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje slovenistika ali slovenski jezik in književnost.
2. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program italijanščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.
3. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program iz madžarščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.
4. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program angleščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje anglistika ali poučevanje angleščine.
5. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program nemščine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.
6. Matematika
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko ali
-
enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti.
Učitelj matematike v izobraževalnih programih nižjega poklicnega izobraževanja je lahko tudi, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnoteoretični predmet oziroma drugo programsko enoto v izobraževalnem programu, v katerem poučuje, ima znanja za učitelja matematike, ki so določena v posebnem delu izobraževalnega programa, in je imel v študijskem programu najmanj 100 ur matematike.
Učitelj matematike v izobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja je lahko tudi, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnoteoretični predmet oziroma drugo programsko enoto v izobraževalnem programu, v katerem poučuje, ima znanja za učitelja matematike, ki so določena v posebnem delu izobraževalnega programa, in je imel v študijskem programu najmanj 150 ur matematike.
7. Umetnost
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija).
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika) ali slikarstvo,
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
8. Družboslovje
Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije, zgodovine ali sociologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija – upravljanje človeških virov in znanja.
9. Geografija
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program geografije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje geografija.
10. Zgodovina
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program zgodovine ali
-
magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.
11. Sociologija
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program sociologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija – upravljanje človeških virov in znanja.
12. Psihologija
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program psihologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje psihologija.
13. Filozofija
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program filozofije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje filozofija.
14. Naravoslovje
Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program biologije, fizike ali kemije, biokemije, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija, fizika ali kemija), izobraževalna biologija, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika, kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika.
Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri fiziki, kemiji ali biologiji v skladu s 15., 16. in 17. točko tega člena.
15. Fizika
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal:
-
univerzitetni študijski program fizike ali
-
magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – fizika), pedagoška fizika, izobraževalna fizika ali fizika.
Laborant pri fiziki je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik ali strojni tehnik ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja fizike.