2291. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Na podlagi šestega odstavka 92. in za izvajanje 96. člena v povezavi s 15. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr. in 20/11) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Ta pravilnik v povezavi z izobraževalnimi programi in prilagojenimi izobraževalnimi programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je sprejel minister, določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program).
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
visokošolski strokovni študijski program - študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
-
univerzitetni študijski program - študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
-
visokošolski strokovni študijski program prve stopnje - študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 64/08, 86/09; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
-
univerzitetni študijski program prve stopnje - študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
-
magistrski študijski program druge stopnje - študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program slovenščine ali magistrski študijski program druge stopnje slovenistika.
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program italijanščine.
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program madžarščine.
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program angleščine.
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program nemščine.
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko, enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - matematika), matematika ali matematične znanosti.
Učitelj matematike v izobraževalnih programih nižjega poklicnega izobraževanja je lahko tudi, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnoteoretični predmet oziroma drugo programsko enoto v izobraževalnem programu, v katerem poučuje, ima znanja za učitelja matematike, ki so določena v posebnem delu izobraževalnega programa, in je imel v študijskem programu najmanj 100 ur matematike.
Učitelj matematike v izobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja je lahko tudi, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, izpolnjuje pogoje o izobrazbi za strokovnoteoretični predmet oziroma drugo programsko enoto v izobraževalnem programu, v katerem poučuje, ima znanja za učitelja matematike, ki so določena v posebnem delu izobraževalnega programa, in je imel v študijskem programu najmanj 150 ur matematike.
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa glasba, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije. Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa likovno snovanje, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika).
Učitelj umetnosti, vsebinskega sklopa umetnostna zgodovina, je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
Učitelj družboslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program geografije, zgodovine ali sociologije ali magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina ali sociologija - sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija - upravljanje človeških virov in znanja.
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program geografije ali magistrski študijski program druge stopnje geografija.
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program zgodovine ali magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program sociologije ali magistrski študijski program druge stopnje sociologija - sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija - upravljanje človeških virov in znanja.
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program psihologije.
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program filozofije ali magistrski študijski program druge stopnje filozofija.
Učitelj naravoslovja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program biologije, fizike ali kemije, biokemije,kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - biologija, fizika ali kemija), izobraževalna fizika, fizika, kemija ali kemijska tehnika.
Laborant pri naravoslovju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri fiziki, kemiji ali biologiji v skladu s 15., 16. in 17. točko tega člena.
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program fizike ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - fizika), izobraževalna fizika ali fizika.
Laborant pri fiziki je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik ali strojni tehnik ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja fizike.
Učitelj kemije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program kemije, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali biokemije ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - kemija), kemija ali kemijska tehnika.
Laborant pri kemiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe kemijski tehnik ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja kemije.
Učitelj biologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program biologije ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - biologija).
Laborant pri biologiji je lahko, kdor je končal gimnazijo ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja biologije.
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program športne vzgoje.
Učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer - računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer - organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer - poslovno informacijska) ali sociologije (smer - družboslovna informatika) ali magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje - računalništvo), računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov ali družboslovna informatika.
Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
Učitelj posameznega strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula mora imeti izobrazbo s področja, ki ga je za učitelja tega strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa, pridobljeno z:
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
-
visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve stopnje,
-
magistrskim študijskim programom druge stopnje.
Pri izbiri učitelja strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa.
Učitelj praktičnega pouka oziroma praktičnega pouka posameznega strokovnega modula mora imeti:
-
najmanj srednjo strokovno izobrazbo in
-
najmanj tri leta delovnih izkušenj
s področja, ki ga je za učitelja praktični pouk oziroma praktičnega pouka tega strokovnega modula določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa.
Pri izbiri učitelja praktičnega pouka oziroma praktičnega pouka strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa.