703. Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Gospodarski zbornici Slovenije
Razglaša se zakon o Gospodarski zbornici Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Zbora Združenega dela dne 29. marca 1990.
Ljubljana, dne 29. marca 1990.
Predsednik Janez Stanovnik l. r.
ZAKON
o Gospodarski zbornici Slovenije
V Gospodarsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) se s tem zakonom včlanijo:
-
podjetja, njihove sestavljene oblike, banke in druge finančne organizacije, zavarovalnice ter druge pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in imajo sedež v Republiki Sloveniji;
-
fizične osebe, ki kot posamezniki opravljajo gospodarsko dejavnost, obratovalnice, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja preko obrtne zveze;
-
kmetijske in gozdarske zadruge in druge oblike zadružnega organiziranja na področju kmetijstva in gozdarstva preko svoje zadružne zveze, ustanovljene za celotno območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: člani).
V zbornico se lahko včlanijo tudi organizacije, ki opravljajo družbeno dejavnost, poklicna in strokovna društva in združenja ter druge organizacije, ki s svojo dejavnostjo pospešujejo delo in poslovanje gospodarskih subjektov.
Zbornica je samostojna strokovno-poslovna organizacija in je pravna oseba.
Za razvijanje tržnega gospodarstva, svobodnega podjetništva in spodbujanje konkurence usmerja zbornica svoje delo v:
-
izboljševanje učinkovitosti dela in poslovanja članov ter njihove organiziranosti, dajanje pomoči pri razvijanju posameznih strok, uvajanju sodobnih tehnologij in metod vodenja podjetij, kakor tudi pri razvijanju kadrov in njihove ustvarjalnosti;
-
čim uspešnejše vključevanje članov v mednarodno delitev dela;
-
oblikovanje skupnih stališč in predlogov gospodarstva za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike;
-
dajanje pomoči posameznim članom pri snovanju njihovega razvoja, kakor tudi usklajevanje razvojnih interesov posameznih članov;
-
kvalitetno in učinkovito zagotavljanje strokovne pomoči in poslovnih storitev za potrebe članov;
-
spoštovanje dobrin poslovnih običajev in razvijanje poslovne morale.
Pri uresničevanju ciljev iz prejšnjega odstavka zbornica zlasti:
-
zastopa interese članov pred državnimi organi pri oblikovanju gospodarskega sistema in gospodarske politike s sodelovanjem v postopkih njihovega sprejemanja;
-
usklajuje skupne in posamične interese članov pri oblikovanju razvojne politike Republike Slovenije;
-
usklajuje in zastopa interese slovenskega gospodarstva na področju standardizacije, metrologije in pri sprejemanju jugoslovanskih tehničnih predpisov ter na področju programiranja rednega strokovnega izobraževanja ustrezne kakovosti, v skladu z zahtevami sodobnega tržno usmerjenega gospodarstva;
-
organizira aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino s posebno usmerjenostjo v promocije blaga in storitev, ekonomsko propagando, organiziranje sejmov, sodelovanje pri razvijanju zunanje-trgovinske mreže, sodelovanje pri pospeševanju zunanje-trgovinskih poslov in gospodarsko sodelovanje z zbornicami podjetij in ustanovami drugih držav;
-
razvija informacijski sistem in posredovanje sodobnih marketinških in tehnično tehnoloških informacij doma in v tujini, pri tem pridobiva in uporablja tudi individualne podatke, ki so jih člani posredovali informacijskim službam ter uporabo teh podatkov določi s statutom;
-
spodbuja uvajanje sodobnih tehnologij, zagotavlja politiko kakovosti, sodobnih metod vodenja in organiziranja podjetij ter drugih elementov izboljšanja dela in poslovanja;
-
pospešuje razvoj drobnega gospodarstva;
-
sama ali skupaj z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ustanavlja lastna ali mešana podjetja;
-
organizira izobraževanje in usposabljanje poslovodnih in strokovnih kadrov;
-
sklepa kolektivne pogodbe;
-
ugotavlja dobre poslovne običaje;
-
opravlja druge naloge v interesu članov.
Zbornica sodeluje z gospodarskimi zbornicami drugih držav in nacionalnimi gospodarskimi organizacijami.
Zbornica izvršuje javna pooblastila, ki se določijo z zakonom. Potrdila, spričevala in druge listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.
Način zagotavljanja javnosti dela zbornice se določi s statutom.
II. ORGANI IN ORGANIZACIJA ZBORNICE
Zbornico upravljajo njeni člani prek izvoljenih predstavnikov v organih zbornice ter v organih združenj dejavnosti, območnih zbornic in drugih organizacijskih oblik delovanja v skladu s tem zakonom in statutom zbornice.
Organi zbornice so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in predsednik zbornice.
Skupščina zbornice je najvišji organ upravljanja in ima od 80 do 100 predstavniških mest.
V skupščini zbornice se zagotavlja sorazmerna zastopanost članov, organiziranih v volilna telesa, v okviru združenj dejavnosti in območnih zbornic, tako da vsakemu združenju dejavnosti in območni zbornici pripada eno ali več predstavniških mest, sorazmerno upoštevanju velikosti kapitala, števila članov in števila zaposlenih pri članih zbornice v okviru posameznega združenja dejavnosti ali območne zbornice. V pravilih o volitvah se zagotovi v okviru predstavniških mest upoštevanje kriterijev iz 51. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99).
Vsak član zbornice lahko sodeluje pri oblikovanju odprtih kandidatnih list. Kandidata za člana skupščine lahko predlaga najmanj 10 članov zbornice. Volilna pravica in število predstavniških mest, ki se podrobneje opredelijo s statutom zbornice, morajo zagotoviti, da ima vsak član zbornice pri volitvah v skupščino zbornice en glas in še dodatno število glasov, sorazmerno enakovrednemu upoštevanju velikosti kapitala in števila delavcev, ki jih zaposluje.
Skupščina zbornice ima zlasti naslednje pristojnosti:
-
sprejema statut zbornice ter njegove spremembe in dopolnitve;
-
sprejema letni program dela in finančni načrt ter poročili o njuni izvedbi;
-
določa višino članskega prispevka in njegovo delitev za namene dela zbornice ter za delo združenj dejavnosti in območnih zbornic;
-
voli in razrešuje predsednika zbornice in člane upravnega odbora ter nadzornega odbora;
-
odloča o ustanovitvi in organiziranju združenj dejavnosti in območnih zbornic v skladu s statutom zbornice;
-
sprejema druge odločitve v skladu s statutom zbornice.
Skupščina zbornice odloča o zadevah iz svoje pristojnosti z večino navzočih članov skupščine, razen v primerih, ko v skladu s tem zakonom in statutom zbornice odloča z dvetretjinsko večino navzočih članov skupščine.
O vprašanjih iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena odloča skupščina zbornice z dvetretjinsko večino navzočih članov skupščine. S statutom zbornice se lahko določijo tudi druga vprašanja, o katerih odloča skupščina z dvetretjinsko večino navzočih.
Upravni odbor zbornice je organ upravljanja, katerega sestava mora čimbolj odražati strukturo članstva po dejavnosti, velikosti in glede na regijo.
Upravni odbor zbornice ima zlasti naslednje pristojnosti:
-
obravnava in sprejema predloge gradiv in odločitev za seje skupščine zbornice;
-
sprejema odločitve glede izvajanja programa dela in finančnega načrta ter drugih sklepov skupščine zbornice;
-
obravnava, daje pobude in sprejema stališča za sprejem zakonov ter drugih predpisov in aktov s področja gospodarskega sistema in ekonomske politike;
-
obravnava, daje pobude in sprejema stališča v ekonomsko-socialnem dialogu;
-
imenuje predsednike stalne arbitraže, arbitre, predsednika častnega sodišča, tožilca ter sodnike častnega sodišča;
-
sprejme pravilnike o organizaciji in postopku pred stalno arbitražo in pred častnim sodiščem;