Odločba o ugotovitvi, da je zakon o Gospodarski zbornici Slovenije v neskladju z ustavo

2165. Odločba o ugotovitvi, da je zakon o Gospodarski zbornici Slovenije v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti Stanke Hitij Hočevar iz Ribnice, Franca in Angelce Šmit z Bleda, gospodarske družbe Tovarne stikalnih naprav Eling d.o.o., Maribor, gospodarske družbe Papir servis, Podjetje za predelavo odpadkov, d.d., Ljubljana, ter Abanke d.d., Ljubljana, in drugih na seji dne 11. junija 1998

Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90) je v neskladju z ustavo.

Ugotovljeno neskladnost z ustavo je Državni zbor dolžan odpraviti v roku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudnica Stanka Hitij Hočevar izpodbija določbe ZGZS, ki urejajo obvezno članstvo v GZ in obvezno plačevanje članarine. Meni, da ne bi smelo priti do podvajanja nalog ministrstev in zbornice in da iz ZGZS ter statuta GZ ne izhaja, kako naj bi se razdelil denar, zbran s članarino. Izpodbijane določbe ZGZS naj bi bile v nasprotju s svobodo združevanja iz 42. člena in s svobodo dela iz 49. člena ustave.

Pobudnika Angelca in Franc Šmit predlagata, naj ustavno sodišče presodi ustavnost določbe ZGZS, ki določa pavšalno dajatev GZS, naloženo brez soglasja zavezanega subjekta.

Pobudnica Tovarna stikalnih naprav Eling d.o.o., Maribor, izpodbija 1. člen ZGZS, češ da je v nasprotju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena, s pravico do zbiranja in združevanja iz 42. in z zagotovilom svobodne gospodarske pobude iz 74. člena ustave. Določba 74. člena ustave naj bi bila temelj za svobodno ustanavljanje gospodarskih subjektov in naj bi ne dopuščala vsiljevanja članstva v katerikoli organizaciji. Obvezno članstvo in nemožnost izstopa iz GZS naj bi bila v nasprotju že s samim pomenom besede članstvo.

Pobudnik Papir servis d.d., Ljubljana, izpodbija določbi 1. in 20. člena ZGZS. Meni, da iz zakona ne izhaja, da bi bila GZS ustanovljena zaradi javne koristi in da javna pooblastila, ki jih ima, lahko opravlja brez obveznega članstva. GZS naj bi že vrsto let ne opravljala nalog, ki bi bile v interesu družbe. Članarina naj bi predstavljala le obvezen davek. Določbi naj bi bili tudi v nasprotju s svobodo združevanja, zagotovljeno v 42. členu ustave. Pobudnik je še navedel, da je član Zbornice gospodarskih javnih služb in varstva okolja Slovenije. Predlaga razveljavitev izpodbijanih določb ZGZS.

Pobudniki Abanka d.d., Ljubljana, šestnajst drugih bank in Združenje bank Slovenije, Gospodarsko interesno združenje, Ljubljana, izpodbijajo določbi prve alinee prvega odstavka 1. člena in 20. člena ZGZS. Izpodbijani določbi naj bi nedopustno posegali v svobodo združevanja (42. člen ustave), ker naj bi ne bili podani razlogi za omejitev, našteti v tretjem odstavku 42. člena ustave. Svoboda gospodarske pobude (74. člen ustave) naj bi jim zagotavljala, da sami presodijo in se odločijo, v katera gospodarska interesna združenja se bodo včlanili ali jih ustanovili. Določbi, ki jim nalagata obvezno članstvo v GZS in obvezno plačevanje članarine, naj bi posegali v to ustavno zagotovilo. Poleg tega pa so še navedli, da kot člani gospodarskega interesnega združenja, ustanovljenega na podlagi določb zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94 – v nadaljevanju: ZGD), niso več člani GZS. ZGD je kasnejši predpis, cilj združenja pa je olajševanje in pospeševanje pridobitne dejavnosti članic ter izboljševanje in pospeševanje rezultatov te dejavnosti. Predlagajo razveljavitev izpodbijanih določb ZGZS, podrejeno pa naj ustavno sodišče ugotovi, da za njih obvezno združevanje v GZS ne velja, in naj pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže.

Po stališču Državnega zbora je GZS pravna oseba javnega prava, ki je bila ustanovljena z zakonom in ki opravlja številna javna pooblastila. Na podlagi analize delovanja gospodarskih zbornic v državah s tržnim gospodarstvom naj bi bilo ugotovljeno, da je za Slovenijo najprimernejši kontinentalni model. Njegove značilnosti naj bi bile obvezno članstvo, poudarek na strokovni dejavnosti in izvajanje tistih javnih pooblastil, za katera je smiselno, da jih gospodarstvo izvaja sámo. Taka ureditev naj bi zagotavljala reprezentativnost, obvezno članstvo pa relativno finančno stabilnost in manjšo finančno obremenitev članov za tiste storitve, ki so za gospodarstvo sestavni del temeljne infrastrukture. Obveznost plačila članarine naj bi bila posledica obveznega članstva in naj bi zbornici omogočala, da opravlja določene storitve za potrebe članstva. Storitve zbornice naj bi bile članom zagotovljene zlasti z izvrševanjem določenih javnih pooblastil in z izvrševanjem funkcije delodajalca pri sklepanju splošnih kolektivnih pogodb.

Obvezno članstvo naj bi ne bilo v nasprotju s pravico do svobodnega združevanja iz 42. člena ustave. Članom GZS naj bi ne preprečevalo, da se vključujejo v društva, sindikate, politične stranke, druge organizacije in druge zbornice. Določba ZGZS o obveznem članstvu naj bi tudi ne omejevala svobodne gospodarske pobude, zagotovljene v 74. členu ustave. Cilj združevanja v GZS naj bi bilo pospeševanje razvoja gospodarstva, dajanje podpore gospodarskim pobudam in zastopanje interesov svobodnega tržnega podjetništva na trgu in v razmerjih do državnih organov, ne pa omejevanje podjetniške pobude, kot to trdijo pobudniki.

GZS meni, da je zbornica po ZGZS javnopravna ustanova in da združevanje vanjo ne omejuje niti fizičnih oseb pri zbiranju in združevanju niti gospodarskih subjektov pri svobodnem povezovanju v različne interesne in statusne oblike. Izpodbijani zakon naj bi bil zasnovan na kontinentalnem principu zbornične organiziranosti. Ta je uveljavljen v večini držav Evropske unije, ki so tudi največje gospodarske partnerice Slovenije. Obvezno članstvo v takem modelu zborničnega organiziranja naj bi bilo potrebno iz več razlogov: polna reprezentativnost, enakopravnost gospodarskih subjektov pri koristih in bremenih zbornice, zmožnost oblikovanja uravnoteženih – in ne parcialnih – interesov gospodarstva ter zmožnost vzpostavitve ustrezne materialno-kadrovske podlage za izvajanje poslanstva zbornice. V skladu s spornim zakonom naj bi tudi GZS opravljala naloge, primerljive z aktivnostmi evropskih zbornic. Poglavitna naloga GZS naj bi bila zastopanje interesov gospodarstva v razmerjih z državo pri urejanju gospodarskega sistema in ekonomske politike. Poleg tega GZS izvršuje javna pooblastila, ki ji jih je poverila država, opravlja funkcijo socialnega partnerja, neposredno za člane pa tudi strokovne storitve. Statut GZS naj bi notranjo ureditev zbornice v organizacijskem in upravljalskem smislu gradil od spodaj navzgor. Razlikoval naj bi med nalogami, ki so skupnega pomena za celotno gospodarstvo, in tistimi, ki se samostojno opravljajo v panožnih združenjih, območnih zbornicah in Združenju podjetnikov kot avtonomnih delih GZS. GZS naj bi imela javnopravni značaj, a naj ne bi spadala v državno upravo. V okviru dejavnosti, ki jih opravlja, je samostojen in avtonomen subjekt. Nanjo je država prenesla pospeševalne funkcije, katerih izvrševanje je v interesu celotnega gospodarstva. Naloge, ki jih zbornica ima, naj bi zato terjale zastopanost celotnega gospodarstva, ne le tistih, ki bi se vanjo vključili prostovoljno. Poleg združevanja v GZS so lahko gospodarski subjekti včlanjeni tudi v druge zbornice.

Obstoječi model naj bi zahteval nekatere spremembe in dopolnitve. GZS našteva uskladitev z novo tipologijo gospodarskih subjektov, uzakonitev obveznosti vlade, da se o zadevah, ki so pomembne za gospodarstvo, predhodno posvetuje z GZS, opredelitev nekaterih novih nalog, ki sodijo v klasični seznam nalog zbornic z obveznim članstvom. Kljub temu pa naj bi obstoječi zakon – z ustreznim pravnim tolmačenjem – ne preprečeval izvajanja poslanstva GZS v duhu ustave.