Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)

973. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)

Razglašam zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. februarja 2000.

Št. 001-22-27/00

Ljubljana, dne 2. marca 2000.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1)

SKUPNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Po tem zakonu se izvršujejo kazenske sankcije ter drugi ukrepi, ki jih je izreklo sodišče v kazenskem postopku.

(2)

Po določbah tega zakona se izvršujejo tudi sankcije, varstveni in vzgojni ukrepi, izrečeni v postopku o prekršku ali v kakšnem drugem postopku, če ni z zakonom drugače določeno.

(3)

Po določbah tega zakona se izvršuje tudi kazen zapora, ki jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, in za katero je Republika Slovenija sprejela imenovanje za državo izvršitve kazni zapora.

(4)

Ta zakon v skladu z Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315/57 z dne 14. 11. 2012, str. 57), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/29/EU), določa način obveščanja oškodovancev, ki imajo položaj žrtve po zakonu, ki ureja kazenski postopek.

2. člen

(1)

Kazenska sankcija se izvrši, ko postane odločba, s katero je sankcija izrečena, pravnomočna in ko za njeno izvršitev ni zakonite ovire.

(2)

Samo izjemoma, kadar to zakon posebej določa, se sme začeti posamezna sankcija izvrševati, še preden postane odločba, s katero je izrečena, pravnomočna.

3. člen

(1)

Če sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ni samo pristojno za njeno izvršitev, mora poslati overjen prepis odločbe s potrdilom o izvršljivosti pristojnemu sodišču v osmih dneh od dneva, ko postane odločba izvršljiva, oziroma v osmih dneh od dneva, ko jo prejme od sodišča višje stopnje.

(2)

Izvršitev kazenske sankcije se sme odložiti samo v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon.

4. člen

Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse pravice državljanov Republike Slovenije, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom.

5. člen

Tisti, proti kateremu se izvrši kazenska sankcija, ne plača stroškov za njeno izvršitev, razen če z zakonom ni drugače določeno.

6. člen

(1)

Državni organi, javni zavodi, gospodarske javne službe, organi lokalnih skupnosti in druge organizacije ali osebe, ki opravljajo na svojem delovnem področju dejavnosti, pomembne tudi za izvrševanje posameznih kazenskih sankcij, morajo sodelovati z organi, ki so pristojni za izvrševanje teh sankcij.

(2)

Organi, ki so pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij, sodelujejo z drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo s tem področjem.

7. člen

Upravne takse za vloge, uradna dejanja in odločbe v zvezi z izvrševanjem tega zakona določa zakon, ki ureja upravne takse.

8. člen

(1)

Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., četrtega odstavka 56., 57.a, 62., prvega odstavka 71., prvega in tretjega odstavka 73., tretjega odstavka 75., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., 95., 98., 98.a, 107., 108., 113., 193., 195. in 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji direktor zavoda oziroma prevzgojnega doma, vodja dislociranega oddelka ali pravosodni policist, odloča na drugi stopnji generalni direktor.

(3)

Organi, pristojni za odločanje o zadevah po določbah prvega odstavka tega člena, odločajo v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.

(4)

Vpis odločitve v osebni načrt na podlagi tega zakona nadomesti izdajo odločbe. Zoper odločitev, sprejeto v osebnem načrtu, ima obsojenec pravico vložiti pritožbo na generalnega direktorja.

(5)

Kadar se obsojencu dovoli stik z osebami, ki niso ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik in se s tem ne posega v korist koga drugega, se v osebni načrt zapiše samo izrek odločitve, zoper katero pritožba ni dovoljena.

(6)

Upravni postopek lahko vodi in odloča v upravnih zadevah iz 236. člena tega zakona delavec, ki ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo.

9. člen

Republika Slovenija zagotavlja iz proračuna sredstva za:

-

izvrševanje kazenskih sankcij,

-

financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju penologije,

-

za zaposlovanje zaprtih oseb.

10. člen

Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen:

-

osebni načrt je individualiziran program prestajanja kazni zapora, ki se izdela na podlagi ocene potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti, v skladu z družbenimi normami in odprave tveganj ponavljanja kaznivih dejanj. Oceno pripravijo strokovni delavci zavoda za prestajanje kazni zapora na podlagi razgovorov z obsojencem ter na podlagi drugih podatkov, ki se zbirajo v sprejemnem obdobju. Z osebnim načrtom, v katerem morajo biti opredeljene vse predvidene aktivnosti in dejavnosti, ki bodo pripeljale do realizacije cilja, mora biti obsojenec seznanjen in s strani strokovnih delavcev motiviran za aktivno in odgovorno sodelovanje. Obsojencu mora biti dana možnost, da osebni načrt podpiše, pri čemer njegov podpis ni pogoj za veljavnost načrta;

-

varnostna ocena obsojenca je ocena dejavnikov tveganj za morebiten pobeg, za zagotavljanje obsojenčevega varnega prestajanja kazni zapora ter zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in izven njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter ukrepi na področju varnosti v zavodu in izven njega. Vsi pripadajoči postopki morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost. Varnostna ocena postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če v tem roku prestaja drugo kazen zapora;

-

mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe, z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste, osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja zakonite sankcije;

-

ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka;

-

varovani objekti so: zavodi za prestajanje kazni zapora, vključno z mladoletniškim zaporom, prevzgojni dom, oddelki za forenzično psihiatrijo zdravstvenih zavodov, v katerih se izvaja varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva, lahko pa tudi sodišča in druge stavbe ministrstva, pristojnega za pravosodje;

-

varovano območje je območje varovanega objekta, kjer je prepovedano ali omejeno gibanje;

-

varovane osebe so zaprte osebe: obsojenci, osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane osebe), priporniki, osebe na prestajanju nadomestnega zapora in mladoletniki v prevzgojnem domu;

-

probacijske naloge, so naloge, ki so določene v zakonu, ki ureja probacijo;

-

zaostrene varnostne razmere so zlasti: odkrite priprave na upor in upor, odkrite priprave na množični pasivni odpor in množični pasivni odpor, požar, nevarno širjenje nalezljive bolezni ali naravna nesreča, ki vpliva na delovanje zavoda, nastavitev eksplozivnega sredstva oziroma grožnja z nastavitvijo eksplozivnega sredstva, neupravičen izklop/izpad elektrike, protesti in množično izražanje nezadovoljstva (pred ali v varovanemu objektu), najdba orožja v varovanem objektu, množično nasilje v varovanem objektu in zajetje talcev;

-

zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih so zlasti, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista in zasedenost zavodov skupaj ali vsak zase onemogočata varno in funkcionalno bivanje varovanih oseb v zavodih. Šteje se, da so zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih podane, ko delež varovanih oseb na posameznega pravosodnega policista doseže 2,5 varovane osebe ali je zasedenost zavodov presežena za 20 odstotkov nad uradno ugotovljeno zmogljivostjo vseh zavodov skupaj. Za potrebe izračuna uradno ugotovljene zmogljivosti po tej določbi se upošteva površinski standard 9 m² površine na varovano osebo v samski sobi in 7 m² površine na varovano osebo v večposteljni sobi. Ne glede na sedmo alinejo tega člena se za potrebe izračunov v okviru te alineje za varovane osebe štejejo: obsojenci, ki kazen zapora prestajajo v zavodu; osebe, ki jim je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu; osebe, za katere je sodišče odredilo pridržanje (sodno pridržane osebe); priporniki in osebe na prestajanju nadomestnega zapora.

I. POGLAVJE POSEBNE SKUPNE DOLOČBE V PRIMERU ZAOSTRENIH VARNOSTNIH RAZMER, KI SO POSLEDICA NARAVNE ALI DRUGE HUJŠE NESREČE, EPIDEMIJE ALI PODOBNEGA IZREDNEGA DOGODKA

10.a člen

(1)

V primeru nastanka zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali podobnega izrednega dogodka iz devete alineje prejšnjega člena, ki v večjem obsegu vplivajo na položaj obsojencev zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje in življenje, oziroma omejujejo ali onemogočajo izvrševanje kazenskih sankcij v zavodih in prevzgojnem domu ter terjajo poenoteno in hitro ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek), minister, pristojen za pravosodje, z odredbo določi vrsto in način izvedbe enega ali več začasnih ukrepov in čas njihove veljavnosti po določbah tega člena.

(2)

Pri izbiri vrste, načina izvedbe in trajanja enega ali več začasnih ukrepov mora minister, pristojen za pravosodje, skrbeti, da so ti glede na okoliščine izrednega dogodka nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja obsojencev ter varstva njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih in prevzgojnem domu v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij. Začasni ukrepi so:

-

skrajšanje bivanja na prostem (drugi odstavek 43. člena);

-

začasna prepoved odhoda iz zavoda, npr. zaradi odhoda na delo (52. člen), koriščenja zunajzavodskih ugodnosti (sedmi odstavek 77. člena) ali namenskih izhodov (tretji odstavek 99. člena);

-

prepoved ali omejitev obiskov oziroma določitev spremenjenega načina izvajanja obiskov obsojencev (šesti odstavek 74. člena);

-

omejitev sprejemanja pošiljk (76. člen);

-

prepoved ali omejitev podeljevanja zavodskih ugodnosti (77. člen);

-

premeščanje obsojencev (79. člen in 81. člen);

-

prekinitev prestajanja kazni zapora (drugi in peti odstavek 82. člena).

(3)

Trajanje ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere, vendar najdlje za tri mesece. Če zaostrene varnostne razmere trajajo dlje kot tri mesece, se veljavnost začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, z odlokom Vlade Republike Slovenije, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece. Generalni direktor mesečno preverja okoliščine zaostrenih varnostnih razmer in o ugotovitvah poroča ministru, pristojnem za pravosodje, lahko pa tudi predlaga morebitne spremembe glede vrste, načina izvedbe in trajanja ukrepov.

(4)

Če bi povečanje števila zaprtih oseb v zaostrenih varnostnih razmerah onemogočilo varno in funkcionalno bivanje obsojencev v zavodih, minister, pristojen za pravosodje, na predlog generalnega direktorja odredi, da pristojno sodišče ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena tega zakona obsojencev, ki so na prostosti, in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, ne pozove na prestajanje kazni zapora oziroma nadomestnega zapora. Ukrep sme trajati dokler trajajo zaostrene varnostne razmere, vendar ne več kot dva meseca. Veljavnost ukrepa se lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za en mesec.

II. POGLAVJE POSEBNE SKUPNE DOLOČBE V PRIMERU ZAOSTRENIH VARNOSTNIH RAZMER ZARADI KADROVSKIH ALI PROSTORSKIH TEŽAV V ZAVODIH

10.b člen

(1)

Če generalni direktor ugotovi nastop razlogov za zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, poda pobudo ministru, pristojnemu za pravosodje, naj predlaga Vladi Republike Slovenije enega ali več začasnih ukrepov iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: začasni ukrep), način njihovega izvrševanja in trajanje vsakega posameznega začasnega ukrepa.

(2)

Začasni ukrepi so:

1.

opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist (10.c člen),

2.

prekinitev prestajanja kazni zapora (10.č člen) in

3.

odlog nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora (10.d člen).

(3)

Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ugotovi zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih ter določi vrsto in način izvršitve enega ali več začasnih ukrepov in trajanje njihove veljavnosti po določbah tega člena tako, da so ti glede na kadrovske oziroma prostorske težave v zavodih nujni, primerni in sorazmerni za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih. Trajanje začasnih ukrepov se sme določiti za toliko časa, kolikor trajajo zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih, vendar najdlje za tri mesece.

(4)

Če zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih trajajo dlje kot tri mesece, Vlada Republike Slovenije z odlokom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, trajanje začasnih ukrepov na obrazložen predlog ministra, pristojnega za pravosodje, podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece.

(5)

Generalni direktor mesečno preverja učinke začasnih ukrepov in druge okoliščine v zavodih, o ugotovitvah poroča ministru, pristojnemu za pravosodje, in predlaga spremembe glede vrste, načina izvršitve in trajanja začasnih ukrepov, ki bi bile po njegovi oceni nujne, primerne in sorazmerne za varovanje življenja in zdravja varovanih oseb in varstvo njihovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za zagotavljanje nemotenega dela v zavodih.

10.c člen

(1)

Generalni direktor poleg možnosti, ki jih ima po zakonu, ki ureja javne uslužbence, glede dela izven opisa delovnega mesta in opravljanja manj zahtevnega dela, zagotovi opravljanje posameznih ali vseh nalog pravosodnega policista tudi na podlagi sklenjenega pisnega dogovora z delavcem uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist.

(2)

Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za čas, ki je za ta začasni ukrep določen v odloku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, in se lahko podaljša za obdobje, ki je določeno v odloku iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena ima v času opravljanja del in nalog pravosodnega policista enaka pooblastila kot pravosodni policist.

(4)

Delavec uprave iz prvega odstavka tega člena za opravljanje del in nalog pravosodnega policista prejme enako plačo, kot bi jo sicer prejel na svojem delovnem mestu.

10.č člen

(1)

Ugotovljene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih se štejejo za dodaten razlog za prekinitev prestajanja kazni zapora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(2)

Zoper odločbo direktorja za prekinitev prestajanja kazni zapora po tem členu je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(3)

Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni zapora po tem členu ne more prostovoljno vrniti v zavod.

10.d člen

(1)

Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena tega zakona se z začetkom veljavnosti odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona novi postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje nadomestnega zapora, ne začnejo.

(2)

Obsojenca, ki je na prostosti, ne glede na prvi odstavek 18. člena tega zakona, pozove okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, na prestajanje kazni zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.

(3)

Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, ne glede na drugi odstavek 18. člena tega zakona, pozove sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora, na prestajanje nadomestnega zapora v osmih dneh od poteka časa, za katerega je določena veljavnost odloka iz tretjega in četrtega odstavka 10.b člena tega zakona.

PRVI DEL

IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

I. IZVRŠEVANJE KAZNI

I. P O G L A V J E

KAZNI, IZREČENE V KAZENSKEM POSTOPKU

1. oddelek

Kazen zapora

11. člen

Kazni zapora in mladoletniškega zapora ter zapor, odrejen po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).

12. člen

(1)

Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), če je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:

-

zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij ali

-

če ima v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.

(2)

Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.

(3)

Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najpozneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu oziroma po pravnomočnosti odločitve sodišča o dopustitvi prestajanja kazni ob koncu tedna, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(4)

Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:

-

dan in čas odhoda ter vrnitve obsojenca v zavod;

-

način izpolnjevanja obveznosti praviloma dveh prenočitev na teden v zavodu;

-

način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca;

-

obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora;

-

način in roki izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti drugače;

-

druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe.

(5)

Pritožba zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

(6)

Direktor zavoda lahko po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja spremeni pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni.

(7)

Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih:

-

če obsojenec ne izpolnjuje več pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega odstavka tega člena;

-

če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem;

-

če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka;

-

če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena.

(8)

Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.

(9)

Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način naveden v tretji in četrti alineji sedmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do odločitve sodišča, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena.

(10)

Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz sedmega odstavka tega člena, vendar najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve za sodno varstvo, sicer odločba iz devetega odstavka tega člena preneha po samem zakonu.

(11)

O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.

12.a člen

(1)

S sodbo ali s posebnim sklepom, s katerim sodišče, pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in odredi ali spremeni način njegovega izvrševanja, se v okviru pravil o izvrševanju hišnega zapora določijo:

-

naslov stavbe in po potrebi tudi natančen opis posameznega dela stavbe v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javnega zavoda za zdravljenje ali oskrbo, v katerem je obsojenec nameščen in v katerem se izvršuje hišni zapor,

-

način izvrševanja probacijske naloge in obveznosti obsojenca pri tem,

-

izjeme od prepovedi oddaljevanja od stavbe, kadar je to neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela,

-

osebna imena, rojstni datumi in naslovi posameznikov, s katerimi obsojenec ne prebiva oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in s katerimi so mu stiki prepovedani ali omejeni,

-

način seznanitve teh oseb s prepovedjo ali omejitvijo stikov in način, po katerem te osebe lahko obvestijo pristojne organe o morebitnih kršitvah prepovedi.

(2)

Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.

(3)

Sodišče pošlje sodbo oziroma poseben sklep o načinu izvršitve hišnega zapora in sklep o spremembi načina njegovega izvrševanja iz prvega odstavka obsojencu, zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten po določbah tega zakona ter probacijski enoti, pristojni po zakonu, ki ureja probacijo (v nadaljnjem besedilu: pristojna probacijska enota).

(4)

Izvrševanje hišnega zapora nadzoruje pristojna probacijska enota. Pristojna probacijska enota o morebitnih kršitvah hišnega zapora brez odlašanja obvesti sodišče in zavod, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten na prestajanje kazni zapora.

(5)

Pristojna probacijska enota določi način izvrševanja izjem iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in način, po katerem osebe, ki jih obsojenec obiskuje v okviru dovoljenega oddaljevanja od stavbe, obveščajo pristojno probacijsko enoto o obiskih obsojenca, o izvajanju delovne obveznosti in drugih okoliščinah, povezanih z dovoljenim oddaljevanjem obsojenca od stavbe.

13. člen

(1)

Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora lahko dopusti tako, da opravi delo v splošno korist.

(2)

Sodišče lahko dopusti izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora.

(3)

Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje pristojna probacijska enota.

14. člen

(1)

Izvrševanje kazni zapora in mladoletniškega zapora mora biti organizirano tako, da obsojencu in mladoletniku nudi programe in aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in večjo socialno vključenost po prestani kazni.

(2)

Obsojenca je treba vzpodbujati in mu omogočiti, da aktivno sodeluje pri pripravi in izvajanju osebnega načrta.

(3)

Obsojenca je treba seznaniti z ravnanji, s postopki in z aktivnostmi med izvrševanjem kazenskih sankcij. Opozoriti ga je treba, v kolikšni meri utegnejo posamezne oblike posegati v njegove osebnostne pravice.

(4)

Obsojenca, ki odkloni postopke iz prejšnjega odstavka, je treba opozoriti na morebitne posledice zavrnitve teh postopkov.

15. člen

(1)

Obsojencu, ki je zmožen za delo, je treba omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda. Za obsojenca, ki ni sposoben za redno delo, mora zavod v okviru možnosti zagotoviti delovno terapijo.

(2)

Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni laže vključil v življenje na prostosti.

(3)

Delo za obsojenca mora biti organizirano v okviru možnosti zavoda po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda.

16. člen

(1)

Obsojencu je treba skladno z možnostmi zavoda in njegovimi sposobnostmi in interesi omogočiti, da med prestajanjem kazni pridobi znanja, zlasti pa da dokonča osnovnošolsko obveznost in si pridobi poklic. Izobraževanje, opredeljeno v osebnem načrtu, ima enak status kot delo.

(2)

Obsojencu je treba v zavodu skladno z možnostmi omogočiti kulturno-izobraževalne dejavnosti, športno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, ki so koristne za njegovo telesno in duševno zdravje.

(3)

Obsojencu se lahko za dosežene rezultate pri izobraževanju dajejo ugodnosti, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.

16.a člen

(1)

Če pri obsojencu nastanejo razlogi iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, se obsojencu, ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, kazen zapora ne prekine, potrebno zdravstveno oskrbo oziroma pomoč pa začasno zagotovi zavod v skladu s sporazumom med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki ureja izvrševanje kazni Mednarodnega kazenskega sodišča.

(2)

Obsojenca, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni dopustno predčasno ali pogojno odpustiti.

(3)

O odločitvi, da se obsojencu, ki kazen prestaja po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, v skladu s tem zakonom odobri delo iz drugega odstavka 52. člena tega zakona, odobri namestitev v zavodu za rehabilitacijo v skladu z 68. členom tega zakona, podeli zunajzavodsko ugodnost v skladu s prvim odstavkom 77. člena tega zakona, se ga premesti v skladu s prvim odstavkom 81. člena tega zakona, se mu omogoči izobraževanje zunaj zavoda v skladu z drugim odstavkom 102. člena tega zakona ali usposabljanje iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, se o tem obvesti Mednarodno kazensko sodišče.

(4)

Mednarodno kazensko sodišče se obvesti tudi o drugih pomembnih dogodkih v zvezi z izvrševanjem kazni, zlasti pa o:

-

namestitvi obsojenca v zdravstveni ustanovi zunaj zavoda v skladu s tretjim odstavkom 59. člena tega zakona,

-

odločitvi, da se obsojenec namesti v specializirani organizaciji v skladu s tretjim odstavkom 30. člena tega zakona,

-

premestitvi obsojenca v skladu s prvim ali drugim odstavkom 79. člena tega zakona in

-

premestitvi v drug zavod ali v drugi oddelek tega zavoda v skladu z 81. členom tega zakona.

17. člen

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje kazni zapora.

1. Sprejem obsojencev

Poziv obsojencem na prestajanje kazni

18. člen

(1)

Obsojenca, ki je na prostosti, pozove na prestajanje kazni zapora okrožno sodišče, na območju katerega je sodišče izdalo sodbo na prvi stopnji, takoj, najpozneje pa v osmih dneh po prejemu izvršljive odločbe.

(2)

Osebo, ki ji je odrejen nadomestni zapor, pozove na prestajanje nadomestnega zapora sodišče, ki je po določbah zakona, ki ureja prekrške, pristojno za odreditev nadomestnega zapora.

(3)

Sodišče iz prvega in drugega odstavka tega člena posreduje nalog za izvršitev kazni oziroma nalog za izvršitev nadomestnega zapora zavodu, v katerega je obsojenec napoten, hkrati s pozivom na prestajanje kazni oziroma nadomestnega zapora obsojencu. Nalogu za izvršitev kazni sodišče priloži kopijo odločbe, ki naj se izvrši, ter psihološko izvedeniško mnenje, psihiatrično izvedeniško mnenje in socialno poročilo o obsojencu, če jih sodišče ima.

(4)

Sodišče iz prvega odstavka opremi nalog za izvršitev kazni zapora tudi s kontaktnimi podatki oškodovanca iz 34.a člena tega zakona in podatki o zahtevi oškodovanca, da se ga obvesti o pobegu in izpustitvi pripornika, če je oškodovanec v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, takšno zahtevo podal in je bilo zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.

(5)

Obsojenca, ki je v priporu, in obsojenca, ki je že na prestajanju kazni, pa je bil ponovno obsojen, razporedi na prestajanje kazni okrožno sodišče iz prvega odstavka tega člena.

(6)

Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ukrene vse potrebno, da se najde obsojenec, ki je neznanega prebivališča.

(7)

Pri odločitvi o tem, v kateri zavod pošlje obsojenca, sodišče upošteva spol, starost, vrsto in višino izrečene kazni ter pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, tudi ukrepe v programu zaščite.

(8)

Zavod, v katerem bo prestajal obsojenec kazen zapora, ki mu jo je izreklo Mednarodno kazensko sodišče, določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

19. člen

(1)

Obsojencu, ki je v hišnem priporu, pošlje okrožno sodišče, na območju katerega prestaja hišni pripor, poziv, da takoj, najpozneje pa v 24. urah od prejema poziva, nastopi kazen zapora v določenem zavodu.

(2)

Glede izvršitve kazni zapora obsojencu, ki je v hišnem priporu, se smiselno uporabljajo tudi določbe drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 20. člena tega zakona.

20. člen

(1)

V pozivu za nastop kazni zapora se določi dan, ko mora obsojenec nastopiti kazen, in zavod, v katerem mora nastopiti kazen. Dan nastopa kazni v zavodu mora biti določen tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni najmanj osem dni, vendar ne več kot en mesec.

(2)

Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, obvesti zavod v treh dneh o tem sodišče, ki ga je pozvalo na prestajanje kazni. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za nastop kazni obsojencu pravilno vročen ali če iz okoliščin izhaja, da se obsojenec izmika vročitvi poziva, odredi privedbo.

(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka 18. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena lahko sodišče še pred izvršljivostjo pravnomočne sodbe odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo pobegnil.

(4)

Če privedba ne uspe, če obsojenec sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova oziroma prebivališča ali če ni mogoče ugotoviti, kje se obsojenec nahaja, odredi sodišče tiralico.

(5)

Ko policija izvršuje odredbo sodišča o privedbi osebe v nadomestni zapor, se ji med privedbo lahko omogoči plačilo globe, če varnostne okoliščine to dopuščajo in če oseba lahko izvede plačilo brez odlašanja. Potrdilo o opravljenem plačilu predoči policistu, ta pa o plačilu globe brez odlašanja obvesti sodišče, ki je odredilo nadomestni zapor, in zavod, ki je v odredbi določen za izvršitev nadomestnega zapora.

(6)

Začetek prestajanja kazni se šteje od dneva zglasitve, v primerih iz četrtega odstavka tega člena pa od dneva, ko je obsojenec priveden v zavod.

(7)

Določbe tega člena o privedbi ne veljajo za obsojence, ki se jim poziv za prestajanje kazni dostavlja v tujino.

20.a člen

(1)

Če v tem zakonu ni drugače določeno, sodišče v pozivu na prestajanje hišnega zapora obsojencu odredi, da se na dan, ki ga določi za dan nastopa hišnega zapora, zglasi v zavodu, v katerega bi bil sicer po tem zakonu napoten na prestajanje kazni zapora, pri čemer se kot dolžina izrečene kazni upošteva dolžina hišnega zapora.

(2)

Obsojenec se mora na dan, ki je določen za nastop hišnega zapora, med uradnimi urami zglasiti v zavodu, ki je naveden v pozivu na prestajanje kazni hišnega zapora iz prejšnjega odstavka.

(3)

Dan, ko se je obsojenec zglasil v zavodu v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje za dan nastopa in začetek prestajanja hišnega zapora.

(4)

Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni hišnega zapora, sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, po prejemu obvestila zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji. Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, po prejemu obvestila opravi ustrezne poizvedbe o razlogih, zaradi katerih obsojenec ni nastopil hišnega zapora in odloči, ali naj se kazen izvrši s hišnim zaporom ali v zavodu.

(5)

Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil iz opravičenih razlogov, o tem obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni, da obsojenca ponovno pozove na prestajanje hišnega zapora.

(6)

Če sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, ugotovi, da obsojenec hišnega zapora ni nastopil brez opravičenih razlogov in da zaradi tega niso več podani pogoji za izvršitev kazni s hišnim zaporom, odloči, da se kazen zapora izvrši v zavodu, če posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi obsojenec pobegnil, pa hkrati odredi takojšnjo privedbo obsojenca v zavod in o tem obvesti zavod in sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.

(7)

Pritožba obsojenca zoper sklep o izvršitvi izrečene kazni zapora v zavodu ne zadrži izvršitve privedbe in začetka prestajanja kazni v zavodu.

(8)

Glede drugih vprašanj v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje hišnega zapora, prekinitve in odložitve izvršitve ter za nastop hišnega zapora se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 28. člena in 82. člena tega zakona.

21. člen

(1)

Zavod o nastopu kazni obsojenca v osmih dneh obvesti sodišče, ki je obsojenca pozvalo na prestajanje kazni.

(2)

Zavod o nastopu kazni obsojenca v 15 dneh obvesti center za socialno delo, ki je pristojen po predpisih s področja socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: pristojni center).

(3)

Po vnaprejšnji pisni privolitvi obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, zavod v 15 dneh po nastopu kazni obvesti konzularne organe njegove države oziroma pristojno mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.

22. člen

(1)

Obsojenec ima pravico do brezplačne vozovnice, če so mu za nastop kazni potrebna medkrajevna prevozna sredstva.

(2)

Stroške privedbe na prestajanje kazni plača obsojenec. Obsojenec plača stroške tudi, če je na prestajanje kazni priveden z bega. Odločbo o plačilu stroškov privedbe izda direktor zavoda.

(3)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pravnomočno in izvršljivo odločbo izvrši pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, na predlog zavoda.

23. člen

(1)

Zahtevo za oddajo v zavod pred pravnomočnostjo sodbe da obdolženec, ki je v priporu, pisno ali ustno na zapisnik pri sodišču, ki je izreklo sodbo.

(2)

Obdolženec, ki se odda v zavod po določbi prejšnjega odstavka, je glede pravic in dolžnosti, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, izenačen z drugimi obsojenci. Ugodnosti se lahko omejijo, če to narekujejo razlogi, zaradi katerih je odrejen pripor. Pred odločitvijo o zahtevi ga mora sodišče o tem poučiti. Pouk se vnese v zapisnik.

(3)

Če sodišče ugodi zahtevi obdolženca, pošlje odločbo in en izvod sodbe prve stopnje sodišču, pristojnemu za izvršitev.

24. člen

(1)

Obsojencu, ki je na prostosti, se sme na njegovo prošnjo ali z njegovo privolitvijo na prošnjo ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika ali na predlog pristojnega centra odložiti izvršitev kazni zapora:

1.

če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja;

2.

če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč;

3.

če mu je potrebna odložitev, da bi lahko opravil ali dokončal neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov;

4.

če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil;

5.

če mu je potrebna odložitev, da konča šolo ali opravi izpit, za katerega se je pripravljal;

6.

če je odložitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina;

7.

če so skupaj z njim obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oseba, s katero je oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, v partnerski zvezi po zakonu, ki ureja partnerske zveze, ali drugi člani skupnega gospodinjstva ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora;

8.

če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj;

9.

če mu je potrebna odložitev, da dokonča program zdravljenja odvisnosti, v katerega je vključen in bi njegova prekinitev ogrozila uspešno dokončanje programa, če to predlaga pristojni center.

(2)

Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolnišnično zdravljenje, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz 8. točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti. Prošnja za odložitev izvršitve kazni, ki jo vloži obsojenec, ki ni na prostosti, ali jo za obsojenca vložijo osebe, ki niso upravičeni vlagatelji, se zavrže in ne odloži izvršitve kazni zapora.

(3)

V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena se mora sodišču predložiti vsak mesec novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju, ki mora vsebovati te elemente:

-

navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora;

-

opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca.

(4)

Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

25. člen

(1)

Prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora je treba vložiti v treh dneh po prejemu poziva za nastop kazni. Če nastanejo razlogi za odložitev po 1. do 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.

(2)

Prošnji je treba priložiti tudi dokaze o razlogih za odložitev.

(3)

O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v prošnji. Če se obsojenec v prošnji sklicuje na razlog iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ali razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, lahko sodišče v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Zdravniška komisija izda mnenje na podlagi dokumentacije, ki ji jo posreduje sodišče, najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.

(4)

Če sodišče ugodi prošnji za odložitev izvršitve kazni, pošlje en izvod odločbe zavodu, v katerem bi moral obsojenec nastopiti prestajanje kazni.

(5)

Če je prošnja vložena pred vročitvijo poziva, po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če prošnji niso priložena dokazila, da je razlog za odložitev nastal pozneje, sodišče prošnjo s sklepom zavrže.

26. člen

(1)

Zoper odločbo, izdano na podlagi tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, je dovoljena pritožba na višje sodišče v treh dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev kazni, razen pritožbe zoper odločbo, s katero je bila prošnja za odložitev kazni zavrnjena, ker je bila vložena ponovno iz istih odložitvenih razlogov, oziroma zavržena, ker je bila vložena po preteku predpisanega roka. Višje sodišče o vloženi pritožbi v roku treh dni obvesti zavod, v katerega je bil obsojenec napoten.

(2)

Če ima obsojenec pooblaščenca, vroči sodišče odločbe in druga pisanja pooblaščencu.

(3)

Višje sodišče je dolžno izdati odločbo o pritožbi v treh dneh od dneva prejema pritožbe.

(4)

Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno višje sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni. Datum nastopa se določi tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni največ osem dni. O tem datumu je pristojno višje sodišče dolžno nemudoma pisno ali po ustrezni varni elektronski poti obvestiti zavod, v katerem mora obsojenec nastopiti kazen. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.

27. člen

(1)

Kadar zahteva pristojni državni tožilec na podlagi pooblastila, ki mu ga daje zakon, odložitev izvršitve kazni zapora, lahko pristojno sodišče odloči, da obsojenca ne kliče na prestajanje kazni; če ga je že poklicalo, pa še ni pretekel rok, v katerem bi se moral zglasiti v zavodu, lahko izda predsednik pristojnega sodišča odločbo o odložitvi izvršitve kazni. Zoper to odločbo ni pritožbe.

(2)

Odložitev izvršitve kazni iz prejšnjega odstavka traja v takem primeru toliko časa, dokler ne sporoči državni tožilec pristojnemu sodišču, da lahko začne z izvrševanjem kazni oziroma dokler ni izdana nova sodna odločba.

28. člen

(1)

Pristojno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali ni nastopilo zastaranje izvršitve kazni. Če ugotovi, da se izrečena kazen ne sme več izvršiti zaradi zastaranja, izda sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, sklep, s katerim ugotovi zastaranje izvršitve kazni.

(2)

Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči pristojnemu državnemu tožilstvu in zavodu, v katerem bi moral obsojenec prestajati kazen zapora.

(3)

Če se ugotovi, da se izrečena kazen ne more izvršiti zaradi smrti obsojenca, izda sodnik iz prvega odstavka tega člena o tem sklep.

(4)

Če nastane dvom o dovoljenosti izvršbe, pošlje sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, vse spise sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji.

Sprejem obsojenca v zavod

29. člen

(1)

Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, pridobiti njegov izpisek iz kazenske evidence, ga fotografirati ter opraviti zdravniški pregled. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se zdravniškega pregleda ne opravi, če obsojenec nastopi kazen iz pripora v okviru istega zavoda.

(3)

Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo stvari oziroma predmeti, ki jih med prestajanjem kazni ne sme imeti pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljene stvari).

(4)

Ob sprejemu v zavod je treba obsojenca seznaniti s hišnim redom, z omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih ima med prestajanjem kazni, z načinom uveljavljanja njegovih pravic in z disciplinskimi kaznimi, ki se lahko izrečejo zoper njega, ter z ugodnostmi, ki jih je lahko deležen.

(5)

Zavod mora nameniti posebno pozornost obsojencem v sprejemnem obdobju. V sprejemnem obdobju se opravljajo vse aktivnosti in postopki, ki so potrebni za ustrezno vključitev obsojencev v življenje v zavodu in izdelavo osebnega načrta obsojenca, ki mora upoštevati tudi varnostne razloge.

(6)

Pri zaščitenih osebah po zakonu, ki ureja zaščito prič, mora zavod ob sprejemu obsojenca in sestavi osebnega načrta upoštevati odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodelovati z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

29.a člen

(1)

Ob zglasitvi obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in ga seznaniti z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.

(2)

Zavod obsojenca iz prejšnjega odstavka vpiše v matično knjigo, centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora, zanj odpre osebni list in v njem poleg osebnih podatkov po tem zakonu zapiše nastop in predviden iztek hišnega zapora in o tem obvesti sodišče in pristojno probacijsko enoto.

(3)

Po opravljenih dejanjih iz prejšnjih odstavkov zavod napoti obsojenca v stavbo ali posamezni del stavbe, kjer se po sodni odločbi izvršuje hišni zapor.

(4)

Za namene izvršitve kazni zavod za obsojenca, ki prestaja hišni zapor, upravlja zbirke osebnih podatkov iz 31., 32., 33., 34., 34.a, 35., 37., 38., 39. in 40. člena tega zakona. Osebne podatke obsojencev v hišnem zaporu zavod obdeluje ločeno od osebnih podatkov drugih obsojencev.

30. člen

(1)

Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se za obsojenca pripravi osebni načrt.

(2)

Zavod pošlje pristojnemu centru zaprosilo za podatke o obsojencu, če oceni, da je to potrebno za sestavo obsojenčevega osebnega načrta. Pristojni center pošlje zavodu podatke v 30 dneh od prejema zaprosila.

(3)

Za preučitev osebnosti po prvem odstavku tega člena se posamezni obsojenci z njihovo privolitvijo lahko pošljejo v specializirane organizacije, kjer lahko ostanejo največ tri mesece.

30.a člen

(1)

Zavod za prestajanje kazni oziroma prevzgojni dom prijavi obsojenca ali druge osebe, ki so nastopile kazen zapora ali so bile sprejete v zavod, skladno z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča.

(2)

Obsojence ali druge posameznike, ki so nastopili kazen zapora ali bili v zavode sprejeti pred uveljavitvijo zakona iz prejšnjega odstavka, zavod prijavi v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

30.b člen

[Opomba TFL: 113. člen ZIKS-1G določa, da se določbe 30.b člena zakona začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja kazenski postopek, s katerim se v pravni red Republike Slovenije prenašajo določbe o podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj iz Direktive 2012/29/EU.]

(1)

Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, obvešča oškodovanca o izhodih obsojenca iz zavoda, o njegovem odpustu oziroma pobegu, če oškodovanec to zahteva.

(2)

Oškodovanec vloži zahtevo za obveščanje pri Generalnem uradu.

(3)

Šteje se, da je oškodovanec vložil zahtevo za obveščanje iz prejšnjega odstavka, če je možnost obveščanja o izpustitvi in pobegu pripornika koristil v predkazenskem ali kazenskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in je bilo njegovi zahtevi ugodeno ter oškodovanec odločitve o obveščanju ni spremenil.

(4)

Sodišče v roku osmih dni po prejemu obvestila, da je obsojenec nastopil kazen zapora, obvesti oškodovanca, ki ni vložil zahteve za obveščanje po prejšnjem odstavku, o možnosti obveščanja iz prvega odstavka tega člena.

(5)

Zavod si prizadeva z oškodovancem doseči dogovor o obsegu obveščanja in pri tem upošteva naravo in težo kaznivega dejanja, osebno varnost oškodovanca zaradi možnega maščevanja obsojenca, ter navedbe obsojenca in oškodovanca o tveganju, da bi jima lahko zaradi obveščanja nastala škoda.

(6)

O pobegu oziroma odpustu obsojenca zavod oškodovanca obvesti takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur od nastanka razloga za obvestilo.

(7)

Na zahtevo oškodovanca se po tem členu obvešča tudi pristojni center.

(8)

Za pobeg po tem členu se štejejo okoliščine, ko je za obsojenca izdana tiralica.

(9)

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu mladoletnika ali osebe, zoper katero se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

(10)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za obveščanje o izhodih, o odpustu in pobegu obsojenca iz hišnega zapora.

Zbirke podatkov in varstvo osebnih podatkov

31. člen

Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in obveščanja oškodovancev zavod obdeluje podatke o obsojencih na prestajanju kazni zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, o mladoletnikih, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in o osebah na prestajanju nadomestnega zapora.

32. člen

Zbirka podatkov o obsojencih obsega:

-

podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju;

-

podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike;

-

podatke o oškodovancih iz 30.b člena tega zakona;

-

podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;

-

podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.

33. člen

Podatki o identiteti obsojenca in o njegovih osebnih stanjih obsegajo:

-

ime in priimek obsojenca,

-

enotno matično številko,

-

davčno številko,

-

osebno fotografijo,

-

prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona,

-

rojstne podatke,

-

podatke o državljanstvu,

-

podatke o prebivališču,

-

podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.

34. člen

(1)

Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca obsegajo:

-

enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva,

-

podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje,

-

število družinskih članov,

-

osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov,

-

podatke o preskrbljenosti družinskih članov in

-

telefonske številke.

(2)

Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, obsegajo:

-

enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva in

-

osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb.

34.a člen

Podatki o oškodovancu in o njegovem zakonitem zastopniku, kadar je oškodovanec mladoleten, iz 30.b člena obsegajo:

-

ime in priimek, enotno matično številko občana, ali če ta ne obstaja, datum rojstva, naslov, na katerega želi prejemati obvestila oziroma drugi kontaktni podatki in

-

podatki o prošnji za obveščanje.

35. člen

Podatki o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti, obsegajo:

-

naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe,

-

vrsto kaznivega dejanja,

-

vrsto in višino kazni,

-

datum nastopa kazni in iztek kazni,

-

morebitne prejšnje kazni,

-

pravno podlago za odpust s prestajanja kazni zapora.

36. člen

Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo:

-

podatke o osebnosti in vedenju obsojenca,

-

podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni,

-

podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,

-

podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca,

-

podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini,

-

podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca,

-

psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca,

-

podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora,

-

podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust,

-

podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali partnerska zveza po zakonu, ki ureja partnerske zveze),

-

podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere,

-

podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,

-

podatke o dosedanjih zaposlitvah,

-

podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja,

-

podatke o samomorilni ogroženosti,

-

fotografijo iz 29. člena tega zakona,

-

podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem,

-

podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.

37. člen

(1)

Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o obsojencih in o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb pa le tedaj, če osebe, o katerih se zbirajo podatki, v to pisno privolijo.

(2)

Podatki o osebah iz prejšnjega odstavka se lahko pridobivajo tudi od pravosodnih organov, policije in drugih državnih organov, javnih zavodov, pristojnih centrov ter organov lokalne samouprave.

(3)

Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o oškodovancih od sodišča, policije, državnega tožilstva in pristojnega centra, lahko pa tudi neposredno od oškodovanca.

38. člen

(1)

Osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih se shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora se podatki arhivirajo in se hranijo trajno.

(2)

Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten le upravljalcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljalec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo.

(3)

Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo.

(4)

Podatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se ti podatki nanašajo.

39. člen

(1)

Osebne podatke iz zbirke podatkov o obsojencih lahko uporabljajo pooblaščeni delavci Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprave) in ministrstva, pristojnega za pravosodje, za izvrševanje z zakonom določenih nalog. Delavci uprave so dolžni varovati kot uradno tajnost podatke o obsojencih, za katere zvedo pri opravljanju uradnih dolžnosti.

(2)

Upravljalec zbirke podatkov obsojencev posreduje drugim uporabnikom podatke iz te zbirke, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

40. člen

(1)

Uprava vodi centralno evidenco o osebah na prestajanju kazni zapora.

(2)

Podatke za centralno evidenco iz prejšnjega odstavka posredujejo upravi upravljalci zbirke podatkov in drugi organi v skladu z zakonom. Upravi se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja davčni postopek, za izvajanje njenih nalog in pooblastil iz prvega odstavka tega člena, omogoči neposreden elektronski dostop do evidenc prekrškov, kazenske evidence, pravdnega vpisnika, kazenskega vpisnika in vpisnika prekrškovnih zadev na sodiščih, do vpisnikov na državnih tožilstvih, do evidenc socialnih transferov, evidenc finančne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Centralnega registra prebivalstva in vseh drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v elektronski obliki.

(3)

Informacijski sistem uprave se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki jih pridobiva in posreduje za vodenje centralne evidence oseb na prestajanju kazni zapora, poveže z uradnimi evidencami in javnimi knjigami iz prejšnjega odstavka, razen z zbirko osebnih podatkov iz kazenske evidence in prekrškovne evidence. Povezovanje se izvede z imenom in priimkom, enotno matično številko ali davčno številko ali drugimi podatki, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo osebe, o kateri se zahteva podatek.

(4)

Centralna evidenca razvida oseb iz prvega odstavka tega člena vsebuje podatke iz členov od 32. do 34.a tega zakona.

(5)

Skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, je upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, sodišču, državnemu tožilstvu ter policiji glede kazenskega postopka, ki teče zoper obsojeno osebo, za izvajanje njihovih nalog in pooblastil, povezanih s pregonom storilcev kaznivih dejanj ter z vodenjem kazenskega postopka, o osebah na prestajanju kazni zapora dopusten neposredni elektronski dostop do naslednjih podatkov iz centralne evidence:

-

ime in priimek,

-

davčna številka,

-

EMŠO,

-

rojstni podatki,

-

stalno ali začasno prebivališče,

-

državljanstvo,

-

zavod, kraj prestajanja kazni,

-

izrek, nastop in iztek kazni oziroma predviden odpust.

(6)

Dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka je dopusten tudi osebi, na katero se podatki nanašajo.

(7)

Centralna evidenca iz prvega odstavka tega člena se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni elektronski obliki izmenjuje podatke in dokumente, ki so jih uprava in sodišča dolžni posredovati na podlagi tega zakona.

(8)

Uprava zagotavlja in je odgovorna za vzpostavitev, razvoj in delovanje elektronskega poslovanja v zavodih in v upravi v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek.

40.a člen

(1)

Zaradi ugotavljanja zakonitega in strokovnega ravnanja zavoda v primeru smrti obsojenca v zavodu zavod obdeluje podatke o smrti obsojencev.

(2)

Za namen obdelave podatkov iz prejšnjega odstavka zavod pridobi od pristojne upravne enote izpisek iz matičnega registra o smrti.

(3)

Če je bila o smrti obsojenca iz prvega odstavka tega člena opravljena obdukcija, zavod od pristojnega organa pridobi tudi podatke o vzroku smrti.

41. člen

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše način zbiranja podatkov in vodenja zbirke podatkov po tem zakonu, kakor tudi postopek za ugotavljanje negativnega vpliva podatkov, ki v smislu tretjega odstavka 38. člena tega zakona niso dostopni osebi, na katero se nanašajo.

41.a člen

Določbe od 32. do 41. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zbirko podatkov o osebah na prestajanju nadomestnega zapora, o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora in o mladoletnikih, ki jim je bil izrečen ukrep oddaje v prevzgojni dom.

41.b člen

Zaradi zagotavljanja pravice obsojencev, oseb, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, mladoletnikov, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom in oseb na prestajanju nadomestnega zapora do zdravstvenega varstva, obdeluje zdravstveno osebje zavoda zdravstvene podatke o obsojencih, katerih upravljalec je zdravstveni dom, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodu.

41.c člen

(1)

Zaradi zagotavljanja varnosti, reda in discipline, ter uresničevanja drugih nalog v oddelku za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda, zavod obdeluje podatke o osebah, zoper katere se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

(2)

Zbirka podatkov o osebah iz prejšnjega odstavka obsega:

-

podatke o identiteti, in sicer ime in priimek, rojstne podatke, enotno matično številko in podatke o prebivališču, in

-

podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje, in sicer naslov sodišča, ki je sodbo izreklo, opravilno številko in datum sodbe, trajanje izrečenega ukrepa, datum nastopa ukrepa in njegov predvideni iztek.

(3)

Upravljalec zbirke podatkov zbira podatke o osebah iz prvega odstavka tega člena od sodišča in zdravstvenega zavoda, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, lahko pa tudi neposredno od oseb iz prvega odstavka tega člena.

2. Položaj obsojencev

Zagotavljanje varnosti in funkcionalnega bivanja

41.č člen

(1)

Obsojencem se zagotavlja varno in funkcionalno bivanje v zavodu.

(2)

Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati stvari za osebno rabo, za vzdrževanje higiene, tiskovine, strokovno in drugo literaturo ter druge predmete, ki glede na velikost in količino omogočajo varno in funkcionalno bivanje v bivalnem prostoru in ne motijo soobsojencev.

(3)

Obsojenec sme imeti pri sebi gotovino do zneska, določenega v hišnem redu zavoda.

(4)

Obsojenec sme imeti pri sebi in uporabljati tehnične naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno napajanje, če je to v skladu s hišnim redom zavoda.

(5)

Direktor zavoda lahko obsojencu odvzame stvari iz prejšnjega odstavka, če je prenehal namen, zaradi katerega jih je ta smel imeti pri sebi in jih uporabljati, ali če ni več tehničnih možnosti za njihovo uporabo. Direktor zavoda lahko obsojencu stvari odvzame tudi začasno, za obdobje do treh mesecev, če ta z njihovo uporabo krši hišni red.

(6)

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje določi dovoljene stvari.

Prostori in prehrana

42. člen

(1)

Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim, higienskim zahtevam in omogočati realizacijo osebnega načrta.

(2)

Obsojencu je skladno z možnostmi zavoda ter na njegovo željo mogoče dodeliti samsko sobo.

(3)

Obsojenca, ki je zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, se razporedi ob upoštevanju odločitev komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in v sodelovanju z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

43. člen

(1)

Obsojencu je treba omogočiti, da prebiva vsak dan najmanj dve uri na prostem.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je treba v primeru zaostrenih varnostnih razmer obsojencu omogočiti bivanje na prostem, ki je prilagojeno spremenjenim varnostnim razmeram in možnostim zavoda.

44. člen

Obsojenec dobiva hrano, ki zadošča za ohranitev njegovega zdravja in popolne telesne sposobnosti.

Delo obsojencev

45. člen

Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni čas in med delom neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta več, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splošnih predpisih, oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je treba zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih predpisih, če ni z zakonom drugače določeno.

46. člen

(1)

Preden se obsojenca razporedi na delo v zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniški pregled.

(2)

Zdravniški pregled iz prejšnjega odstavka se lahko opusti, če je bil obsojenec pred nastopom kazni v delovnem razmerju in če od prekinitve delovnega razmerja ni preteklo več kot šest mesecev.

(3)

Na specialni zdravniški pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično stanje, mora zavod obsojenca poslati, preden je razporejen na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.

(4)

Med opravljanjem dela iz prejšnjega odstavka je treba obsojenca pošiljati tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri katerih se ugotavlja, ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.

(5)

Zdravstveni pregledi iz tega člena se opravljajo po splošnih predpisih.

47. člen

Stroške za zdravstvene storitve iz prejšnjega člena plača zavod oziroma sklenitelj pogodbe o delu.

48. člen

(1)

Obsojenec se razporedi na delo v skladu z njegovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda. V okviru možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi želje obsojenca.

(2)

O razporeditvi na delo iz 52. člena tega zakona odloči direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka.

(3)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sme obsojenec pritožiti v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.

49. člen

Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda z odločbo skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz študija ob delu.

50. člen

Obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost ali mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoče razporediti na tako delo v zavodu ali zunaj njega.

51. člen

Izven rednega delovnega časa je dovoljeno obsojenca zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se ohrani čistoča in red za normalno življenje v zavodu.

52. člen

(1)

Obsojenec dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije.

(2)

Obsojenec lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z osebnim načrtom.

53. člen

O delu obsojenca zunaj zavoda sklene zavod z delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne pravice in obveznosti.

54. člen

(1)

Osnova za izračun plačila za delo obsojencev je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja.

(2)

Količnike za določitev osnovnih plačil ter kriterije in merila za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela predpiše minister, pristojen za pravosodje. Pri oblikovanju kriterijev in meril se upošteva kakovost in količina opravljenega dela, obsojenčev prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje, zahtevnost in težavnost dela ter delovne pogoje.

(3)

Obsojencu se za doseženi nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu v skladu z merili in kriteriji iz tega člena plačilo za delo ustrezno poveča oziroma zmanjša.

(4)

Obsojenec lahko za prizadevanje pri delu pri fizičnih in pravnih osebah iz drugega odstavka 52. člena tega zakona prejme posebno denarno nagrado.

55. člen

(1)

Obsojenec, ki začasno ni zmožen za delo, nima pravice do nadomestila med začasno nezmožnostjo za delo.

(2)

Med letnim dopustom dobiva obsojenec nadomestilo enako povprečnemu plačilu, ki ga je dobival za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih oziroma v času, ko je delal, če je delal manj kot šest mesecev.

56. člen

(1)

Obsojenec, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s polnim delovnim časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Če obsojenec redno dela s časom krajšim od polnega, se mu določi sorazmerni del letnega dopusta tako, da se opravljene ure dela seštejejo in se mu za seštevek, ki je enak mesečni obveznosti ur za polni delovni čas, določita dva dneva letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje, obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega dopusta v enem letu, pri čemer se upošteva stalnost in prizadevnost obsojenca pri delu. Obsojenec, ki je kazen zapora nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v priporu delal, pridobi največ 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil kazen zapora.

(2)

Obsojenec, ki se med prestajanjem kazni zapora v skladu z osebnim načrtom izobražuje, ima za vsak mesec uspešno opravljenega izobraževanja pravico do dveh dni letnega počitka. Obsojenec lahko dobi do šest dni dodatnega letnega počitka v enem letu, pri čemer se upoštevajo učna uspešnost, prizadevnost in prisotnost pri pouku. Odločitev o odmeri in izrabi letnega počitka se zapiše v osebnem načrtu obsojenca. Za izrabo letnega počitka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo izrabo letnega dopusta.

(3)

Če obsojenec med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.

(4)

Dopust mora obsojenec izkoristiti najpozneje eno leto po pridobitvi pravice. Odločbo o odmeri letnega dopusta izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka najpozneje do konca meseca januarja za preteklo leto.

(5)

Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga lahko po zmožnostih zavoda preživi v posebnih prostorih. Režim v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da omogoča sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek, skladno z možnostmi zavoda.

57. člen

(1)

Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek.

(2)

Ko vsota prihranjenega denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado.

57.a člen

(1)

Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka odloči, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če:

-

neupravičeno odkloni delo,

-

pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo,

-

to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu,

-

ne izpolnjuje pogojev zaradi zdravstvenih omejitev, ki se ugotovijo po razporeditvi na delo,

-

ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov iz krivdnih razlogov,

-

ponavlja kršitve navodil inštruktorja, ki pomenijo motnje v delovnem procesu ali

-

preneha potreba po delu iz razlogov, ki niso na strani obsojenca.

(2)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

58. člen

(1)

Obsojenci na prestajanju kazni zapora, mladoletniškega zapora in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom, ter osebe na prestajanju nadomestnega zapora ki so obvezno zavarovani po splošnih predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, imajo pravico do zdravstvenih storitev po teh predpisih, razen pravic do proste izbire zdravnika, zdravnika-specialista in zdravstvenega zavoda, zdravstvenega varstva v zvezi z dajanjem tkiv in organov za presaditev drugim osebam, zdravljenja in nege na domu, zdravljenja v tujini, zdraviliškega zdravljenja, pogrebnine in posmrtnine ter povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.

(2)

Družinski člani oseb iz prejšnjega odstavka ne morejo biti zavarovani po teh osebah, razen otroka, ki skupaj z obsojenko biva v zavodu in nima drugače urejenega zavarovanja.

59. člen

(1)

Vsak zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.

(2)

Zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodih zagotavljajo zdravstveni domovi, na območju katerih deluje zavod, na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in zdravstveni dom.

(3)

Zdravstvena dejavnost za obsojence se lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda.

(4)

O napotitvi obsojenca na zdravstveni pregled ali zdravljenje iz prejšnjega odstavka odloča zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost, o čemer je dolžan obvestiti direktorja zavoda.

60. člen

(1)

Vsak zavod mora imeti bolniško sobo, v kateri bivajo in se zdravijo obsojenci. Bolniška soba mora biti opremljena skladno s splošnimi predpisi.

(2)

Obsojenci, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, lahko bivajo v za to prilagojenem prostoru ali oddelku enega od zavodov.

(3)

Obsojenci iz vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz drugih upravičenih razlogov ni mogoče zdraviti v splošnih zdravstvenih zavodih ali v bolniški sobi posameznega zavoda, se lahko zdravijo v posebnih bolnišničnih prostorih enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega zavoda.

(4)

O napotitvi na zdravljenje obsojenca iz prejšnjega odstavka odloča zdravnik, ki v zavodu opravlja zdravstveno dejavnost, po predhodnem soglasju zdravnika zdravstvenega zavoda, kjer se bo obsojenec zdravil.

61. člen

(1)

Izbrana lekarna na območju, kjer je zavod, ima v zavodu priročno zalogo zdravil za potrebe zdravljenja obsojencev.

(2)

Priročna lekarna posluje v skladu s splošnimi predpisi o lekarniški dejavnosti.

62. člen

(1)

Obsojenkam, ki so noseče ali ki so rodile med prestajanjem kazni zapora, je zagotovljena ustrezna zdravniška nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se odda v sporazumu z materjo otrokovemu očetu ali sorodnikom. Če to ni mogoče ali ni v otrokovo korist, stori pristojni center potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v skladu z določbami zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če bo mati v tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi. O tem odloči generalni direktor.

(3)

Zoper odločbo je dovoljena pritožba.

63. člen

(1)

Za obsojence, za katere se utemeljeno sumi, da so pod vplivom alkohola ali nedovoljene psihoaktivne snovi, in za osebe, ki so vključene v program obravnave ali zdravljenja odvisnosti, se lahko opravi preizkus prisotnosti alkohola ali nedovoljenih psihoaktivnih snovi v njihovem organizmu.

(2)

Če obsojenec odkloni preizkus alkoholiziranosti ali ne odda telesnih tekočin, potrebnih za preizkus prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi, se šteje, da je pod vplivom alkohola oziroma nedovoljenih psihoaktivnih snovi, o čemer je treba obsojenca predhodno obvestiti.

(3)

Obsojencem je potrebno omogočiti zaupno testiranje na okuženost s HIV in virusi hepatitisa obenem s svetovanjem pred testiranjem in po njem.

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

66. člen

(1)

Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti.

(2)

Dovoljene dejavnosti v zavodu so tiste, ki se izvajajo po osebnem načrtu obsojencev (športne, kulturne, prosvetne in podobne dejavnosti).

(3)

Obsojenci so med prestajanjem kazni zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale zaradi višje sile.

(4)

Kaj se šteje za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen, se ugotavlja po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

67. člen

(1)

Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:

-

pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili – za primer zmanjšane ali izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost);

-

pravica do denarnega nadomestila – za primer telesne okvare;

-

pravica do družinske pokojnine – za primer smrti zavarovanega obsojenca.

68. člen

Poklicna rehabilitacija se izvaja v okviru možnosti v zavodih, z dovoljenjem generalnega direktorja pa tudi v specializiranih zavodih za rehabilitacijo.

Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk

70. člen

(1)

Obsojenec sprejema pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter se obrača nanje z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah.

(2)

Obsojeni tuji državljani se smejo obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki varuje njihove koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi.

71. člen

(1)

Obsojencu je treba omogočiti neomejeno dopisovanje z ožjimi družinskimi člani. Z drugimi osebami si lahko obsojenec dopisuje, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom. O tem odloči direktor zavoda na njegovo prošnjo.

(2)

Obsojenec prejema in pošilja pisemske pošiljke preko zavoda v zaprtih kuvertah.

(3)

Obsojencu je treba zagotoviti tajnost pisem in drugih občil.

72. člen

(1)

Pregled pisemskih pošiljk je dopusten le, če obstaja sum vnašanja ali iznašanja nedovoljenih stvari.

(2)

Pregled pošiljk iz prejšnjega odstavka odredi direktor zavoda ali druga oseba, ki jo on pooblasti.

(3)

Minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom podrobneje uredi pregled pisemskih pošiljk iz prvega odstavka tega člena.

73. člen

(1)

Obsojencu je treba omogočiti, da ga najmanj dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja zavoda ga smejo obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na manj kot eno uro. Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki, smejo biti na obisku samo v prisotnosti polnoletnega obiskovalca.

(2)

Obsojencu je treba omogočiti, da ga na njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, na željo obsojenca ali na podlagi ocene zavoda ga lahko obišče strokovni delavec pristojnega centra oziroma prostovoljec, če mu je bil določen.

(3)

O obiskih in drugih stikih pooblaščenca z obsojencem iz prejšnjega odstavka, ki ni odvetnik, odloča direktor zavoda na obrazloženo prošnjo obsojenca in jih lahko prepove ali časovno omeji le z odločbo, s katero ugotovi, da:

-

pooblaščenec, ki lahko obsojenca obiskuje kot ožji družinski član, rejnik ali skrbnik, oziroma kot pooblaščenec, ki ima dovoljenje direktorja zavoda za obisk obsojenca na podlagi prvega odstavka tega člena, zadeve, za katere je pooblaščen, lahko uredi ob obiskih, ali

-

obsojenec lahko na drug način uredi zadeve, ki naj bi jih uredil pooblaščenec, ali

-

iz okoliščin izhaja, da obisk lahko ogrozi red ali varnost v zavodu.

(4)

Če je obsojenec tuj državljan, oseba brez državljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga obiskuje. Ta pravica se sme odreči konzularnemu predstavniku samo, če se taka pravica odreka slovenskim konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec.

(5)

Obsojencem se omogoči stik z mediji, razen če obstajajo utemeljeni razlogi, da se prepovejo zaradi razlogov varnosti, zaščite javnega interesa ali varovanja integritete žrtev, drugih obsojencev ali delavcev uprave.

(6)

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda direktor zavoda.

74. člen

(1)

Obiski obsojenca so glede na varnostno oceno obsojenca nadzorovani ali nenadzorovani.

(2)

Nadzorovani obiski so obiski, ki se izvajajo z nadzorom pravosodnih policistov s stalno prisotnostjo v prostoru, kjer poteka obisk, z uporabo videonadzornega sistema ali s kombinacijo obeh načinov. Način nadzora obiska se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu. Nadzorovani obiski trajajo do dve uri.

(3)

Nadzorovani obiski se lahko opravljajo tudi za stekleno pregrado, če iz varnostne ocene obsojenca izhaja, da je to treba za zagotovitev varnosti, ali je to potrebno za preprečevanje izmenjave nedovoljenih stvari med obsojencem in obiskovalcem. Uporaba steklene pregrade pri nadzorovanih obiskih se določi v varnostni oceni obsojenca in zapiše v njegovem osebnem načrtu.

(4)

Nenadzorovani obiski trajajo do tri ure. Če nenadzorovani obisk poteka zunaj zavoda, lahko traja do pet ur. Če ima zavod ločen namenski prostor, ki omogoča zasebnost in bivanje čez noč, lahko nenadzorovani obisk traja do 24 ur.

(5)

Obisk se lahko prekine le, če obsojenec ali njegov obiskovalec kljub opozorilu pravosodnega policista motita druge, če je ogrožena varnost oseb ali če je moten red, varnost ali disciplina v zavodu.

(6)

Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko direktor zavoda začasno odredi, da se vsi obiski zavoda ali dela zavoda opravljajo za stekleno pregrado ali da se začasno ne izvajajo.

75. člen

(1)

Obsojencu se omogočijo telefonski klici oseb zunaj zavoda.

(2)

Zavod s hišnim redom določi pogostnost in trajanje telefonskih klicev na način, da niso moteni red, varnost in disciplina v zavodu. Pri tem pogostnosti ni dopustno določiti v manjšem obsegu od dveh dni v tednu.

(3)

Direktor zavoda lahko z odločbo, za obdobje enega meseca, obsojencu prepove telefonske klice, če bi z njimi lahko ogrozil varnost v zavodu ali varnost oseb ali premoženja zunaj zavoda. Prepoved telefonskih klicev se lahko podaljšuje še za po en mesec, dokler obstajajo razlogi za prepoved. Prepoved telefonskih klicev se ne nanaša na klice odvetnikov, varuha človekovih pravic, policije ter v primeru obsojenca tujega državljana, na konzularne organe in uradne organizacije, ki po pravilih mednarodnega prava varujejo koristi obsojenca.

(4)

Stroške telefonskih pogovorov nosi obsojenec.

(5)

Zavod si v okviru svojih možnosti prizadeva omogočiti obsojencu brezplačne video stike preko avdio-video naprav z osebami iz prvega odstavka 73. člena.

(6)

Obsojenci ne smejo uporabljati elektronske komunikacije (elektronska pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta, storitev SMS in MMS …), razen če direktor zavoda na prošnjo obsojenca ugotovi, da njegova uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev na ta način ne ogroža varnosti v zavodu in zunaj njega. Dovoljenje za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za potrebe elektronske komunikacije se zapiše v osebni načrt obsojenca.

(7)

Direktor zavoda lahko v okviru izvajanja kazenskih sankcij ter vzdrževanja reda in discipline v zavodu odloči, da na podlagi potrebe po varnostnih ukrepih za zagotovitev varnosti zapornikov, zaporskega osebja in drugih oseb v zavodu ter varnosti premoženja in podatkov, uvede ukrepe varovanja s snemanjem in shranjevanjem telefonskih klicev in drugih elektronskih komunikacij. Pri uvedbi ukrepa varovanja ter snemanja in shranjevanja elektronskih komunikacij se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije, ki urejajo področje zaščite tajnosti, zaupnosti in varnosti elektronskih komunikacij. Podatki, pridobljeni na podlagi tega odstavka, se hranijo eno leto.

(8)

Ukrep iz prejšnjega odstavka se sme nanašati na zunanje telefonske in druge elektronske komunikacije. V primerih zunanjih elektronskih komunikacij mora biti oseba, ki hoče komunicirati z zavodom v primeru telefonskih klicev predhodno zvočno obveščena, da bo pogovor sneman, v primeru drugih komunikacij pa mora biti o tem predhodno obveščena na drug primeren način (objave na spletni strani uprave, opozorila v sistemu elektronske pošte in podobno).

76. člen

(1)

Obsojenec v zaprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na mesec ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.

(2)

Obsojenec v polodprtem režimu sme sprejeti štiri pošiljke s hrano na leto, eno pošiljko s perilom in z osebnimi predmeti na teden ter neomejeno število pošiljk s časopisi, revijami oziroma knjigami.

(3)

Obsojenci v odprtem režimu lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke s hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(4)

Ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih lahko generalni direktor zavoda začasno, vendar ne za več kot 14 dni, omeji prejemanje pošiljk s hrano, perilom in z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami.

(5)

Zavod vodi evidenco pošiljk, ki jih prejme obsojenec.

Ugodnosti obsojencev

77. člen

(1)

Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda na prošnjo obsojenca ali predlog strokovne skupine obsojencu podeli naslednje ugodnosti:

-

podaljšan obisk;

-

obisk zunaj zavoda;

-

izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;

-

prost izhod iz zavoda;

-

delno ali popolno izrabo letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda;

-

do sedem dni neplačanega letnega dopusta ali letnega počitka;

-

dodatne ugodnosti znotraj zavoda.

(2)

Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur. Izjemoma, kadar to zahtevajo osebne okoliščine obsojenca, lahko odhod iz države dovoli generalni direktor.

(3)

Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg kriterijev iz prvega odstavka tega člena upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.

(4)

Če se v času od podelitve ugodnosti do njene izrabe ugotovijo razlogi, zaradi katerih ugodnost ne bi bila podeljena, ali je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek ali se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost odvzame ali nadomesti z drugo vrsto ugodnosti.

(5)

V dovolilnici za izhod iz zavoda se določijo kraji, kjer se sme zadrževati obsojenec med koriščenjem zunajzavodskih ugodnosti.

(6)

Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe plača obsojenec; če obsojenec brez svoje krivde nima sredstev, te stroške plača zavod.

(7)

Ne glede na določbe tega člena se v primeru zaostrenih varnostnih razmer obisk zunaj zavoda, prost izhod iz zavoda in delna ali popolna izraba letnega dopusta ali letnega počitka zunaj zavoda ne podeljujejo ali se podeljujejo prilagojeno varnostnim razmeram in možnostim zavoda.

78. člen

(1)

Obsojencu, ki je nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe, ni mogoče dodeliti zunajzavodskih ugodnosti, dokler sodba ni pravnomočna.

(2)

Obsojenec, ki mu je izrečena kazen izgona tujca iz države, praviloma ne more pridobiti zunajzavodskih ugodnosti.

78.a člen

(1)

Obsojenci imajo pravico do duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.

(2)

Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše uresničevanje in izvajanje duhovne oskrbe obsojencev.

Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni

79. člen

(1)

Obsojenec se lahko premesti v okviru istega zavoda ali iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda, če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta ali delovnega programa zavoda oziroma če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu ali če to zaradi zagotavljanja varnosti obsojenca predlaga enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb, po zakonu, ki ureja zaščito prič.

(2)

Če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, se lahko obsojenec začasno premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda, če je to potrebno zaradi racionalnejše izvedbe postopka.

(3)

Kadar direktor zavoda, v katerega je napoten obsojenec s strani sodišča, oceni, da zaradi zaostrenih varnostnih razmer ali prezasedenosti ne more zagotavljati varnosti, reda in discipline ter funkcionalnega bivanja obsojencu, to nemudoma sporoči generalnemu direktorju, ki lahko tudi ustno odloči, da obsojenec nadaljuje s prestajanjem kazni v zavodu, v katerem se nahaja, ali da se ga premesti v tisti zavod, v katerem se bo obsojencu lahko zagotovilo funkcionalno bivanje in varno prestajanje kazni.

80. člen

(1)

Postopek za premestitev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda se začne na predlog direktorja zavoda ali enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič.

(2)

O premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda, o premestitvi iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda pa generalni direktor.

(3)

Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

(4)

O premestitvi obsojenca se obvesti pristojni center.

81. člen

(1)

Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, se lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima.

(2)

Obsojenca, ki zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s strožjim režimom.

(3)

O premestitvi obsojenca iz svobodnejšega v strožji ali iz strožjega v svobodnejši režim istega zavoda odloča direktor zavoda po uradni dolžnosti.

(4)

Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.

82. člen

(1)

Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora:

1.

če obsojencu zavod zaradi njegove hude bolezni, poškodbe ali potrebnega zdravljenja, ki ni bolnišnično zdravljenje, ne more zagotoviti potrebne zdravstvene oskrbe ali nege;

2.

če obsojenec brez tuje pomoči ni sposoben opravljati vsaj ene od osnovnih življenjskih potreb v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod pa mu te pomoči ne more zagotoviti;

3.

če v njegovi ožji družini kdo umre ali je huje bolan in je nujno potrebna obsojenčeva pomoč;

4.

če mu je potrebna prekinitev, da bi lahko opravil neodložljiva poljska ali sezonska dela ali dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov;

5.

če je prekinitev potrebna, da obsojenec poskrbi za varstvo in vzgojo otrok ali v primerih, ko bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine, o čemer da mnenje pristojni center, na območju katerega prebiva obsojenčeva družina;

6.

če so skupaj z obsojencem obsojeni njegov zakonec oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ali drugi člani skupnega gospodinjstva, ali že prestajajo kazen in bi bilo ogroženo preživljanje starih, bolnih ali mladoletnih družinskih članov, če bi vsi obsojeni hkrati prestajali kazen zapora;

7.

če ima obsojenka otroka, ki še ni star eno leto, ali če je obsojenka noseča in do poroda ni ostalo več kot pet mesecev, ali če ima otroka, ki še ni star dve leti, in zahtevajo posebni zdravstveni, socialni ali drugi razlogi, da sama skrbi zanj.

(2)

Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanja nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoči odprti kazenski postopki.

(3)

Kazen zapora se iz razloga po 1., 5., 6. in 7. točki prvega odstavka lahko prekine tudi po uradni dolžnosti.

(4)

Če je obsojencu, ki že prestaja kazen zapora, odrejen pripor ali mu je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, se prekine prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti. Direktor zavoda po uradni dolžnosti obsojencu prekine prestajanje kazni zapora tudi, če je to nujno potrebno zaradi zaostrenih varnostnih razmer.

(5)

Odločba o prekinitvi se izda za čas trajanja razloga iz prvega odstavka tega člena. Čas prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena je obsojenec dolžan vsak mesec predložiti zavodu novo zdravniško potrdilo o izpolnjevanju razlogov iz te točke. Potrdilo mora biti izdano na obrazcu, določenem v tretjem odstavku 24. člena tega zakona, in vsebovati navedbo, da se izdaja za namen vložitve prošnje za prekinitev oziroma podaljšanje prekinitve izvrševanja kazni zapora, in opis razlogov, ki narekujejo nujnost prekinitve prestajanja kazni zaradi zdravljenja.

(6)

Če se med trajanjem prekinitve kazni ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila prekinitev dovoljena, ali če obsojenec prekinitev kazni zlorabi, pokliče direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do katerega mu je bila prekinitev dovoljena. Direktor zavoda v treh delovnih dneh od ugotovitve, da so prenehali razlogi za prekinitev, izda odločbo o nadaljevanju prestajanja kazni. Obsojenec se lahko med prekinitvijo kadarkoli vrne na prestajanje kazni.

(7)

Zoper odločbo iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka tega člena je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve. Generalni direktor odloči o pritožbi v treh delovnih dneh. Pred izdajo odločbe iz razlogov po 1. točki prvega odstavka tega člena lahko direktor zavoda v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe ali nege v zavodu pridobi mnenje zdravstvene komisije iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona, ki mnenje na podlagi posredovane dokumentacije izda najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve direktorja zavoda, razen v primeru prekinitve prestajanja kazni zapora iz razloga zaostrenih varnostnih razmer.

(8)

Če je bila prošnja obsojenca za prekinitev zavrnjena, direktor zavoda o ponovni prošnji za prekinitev iz istega razloga in ob nespremenjenem dejanskem stanju vsebinsko odloča po preteku šestih mesecev od dneva dokončnosti odločbe.

(9)

Zavod o prekinitvi prestajanja kazni zapora obvesti pristojni center.

Privedba obsojenca

82.a člen

(1)

Privedbo obsojenca na pristojno sodišče ali k pristojnemu državnemu tožilstvu se sme opraviti, če je to potrebno zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka in na podlagi pisnega naloga ter na stroške pristojnega sodišča oziroma državnega tožilstva.

(2)

Privedbo obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu za prestajanje kazni zapora, opravijo pravosodni policisti. Privedbo obsojenca, ki prestaja hišni zapor, opravi policija.

Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev

83. člen

(1)

Obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko zahteva sodno varstvo.

(2)

Zahtevo za sodno varstvo obsojenec vloži na okrožno sodišče, na območju katerega je zavod oziroma njegov oddelek (v nadaljnjem besedilu pristojno sodišče). Predsednik pristojnega sodišča ali drug sodnik, določen z letnim razporedom dela sodišča, odloča glede zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine iz prejšnjega odstavka s smiselno uporabo zakona, ki ureja upravni spor.

(3)

Sodišče o zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči v petih dneh od prejema poročila zavoda za prestajanje kazni zapora v zvezi z zatrjevanimi kršitvami, ki ga je zavod dolžan posredovati sodišču v treh dneh od prejema poziva sodišča. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v zahtevi in po potrebi opravi razgovor z obsojencem, ki je zahteval sodno varstvo, oziroma drugimi obsojenci, tudi brez navzočnosti delavcev zavoda.

(4)

V primeru ugotovljenih nepravilnosti lahko sodišče že pred izdajo odločbe odredi direktorju zavoda ali generalnemu direktorju takojšnjo odpravo nepravilnosti in ukrepe za odpravo kršitev.

(5)

Zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena je dovoljena pritožba na višje sodišče v osmih dneh od vročitve odločbe. Višje sodišče odloči o pritožbi v osmih dneh od dneva prejema pritožbe.

84. člen

Če je bila obsojencu zaradi ravnanja iz prvega odstavka prejšnjega člena povzročena škoda, lahko zahteva odškodnino v skladu z zakonom neposredno tudi od tistega, ki mu je povzročil škodo.

85. člen

(1)

Če gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Zavod generalnemu direktorju posreduje poročilo in dokumentacijo iz osebnega spisa obsojenca, za katero ta zaprosi, v roku osmih dni od prejema zaprosila.

(2)

Če obsojenec ne dobi odgovora na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zavod posreduje poročilo in osebni spis obsojenca ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, v roku treh dni od prejema zaprosila in o tem seznani generalni urad.

(3)

Obsojenec ima pravico pritožiti se zaradi kršitve svojih pravic in zaradi nepravilnosti iz prvega odstavka tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu.

Red in disciplina

a) Disciplinske kazni

86. člen

(1)

Obsojenec se mora na prestajanju kazni zapora ravnati po hišnem redu, pravilih o delovni disciplini in odredbah uradnih oseb.

(2)

Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v zavodu.

87. člen

(1)

Obsojenca se za storjene disciplinske prestopke disciplinsko kaznuje.

(2)

Disciplinski prestopki, za katere se obsojenca disciplinsko kaznuje, so:

1.

fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo;

2.

neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju zavoda;

3.

izdelovanje, vnašanje ali posedovanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;

4.

pobeg ali poskus pobega s prestajanja kazni zapora;

5.

posedovanje, vnašanje, skrivanje ali razpečevanje alkoholnih pijač, prepovedanih drog ter drugih nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali predmetov;

6.

povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti;

7.

nedovoljeno posedovanje ali uporaba mobilnih telefonov in drugih komunikacijskih sredstev;

8.

ukvarjanje s prekupčevanjem;

9.

prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi in napeljevanje k temu.

(3)

Kadar je glede na okoliščine mogoče, se namesto podaje predloga za uvedbo disciplinskega postopka uporabijo druge strokovne metode dela, ki vsebujejo tehnike nekonfliktnega in pomirjujočega postopanja.

88. člen

Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za disciplinske prestopke, so:

1.

pisni opomin;

2.

razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi z delom;

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)

Časovnica