Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic...

2610. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Razglašam Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. oktobra 2020.

Št. 003-02-8/2020-2

Ljubljana, dne 23. oktobra 2020

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP)

PRVI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

S tem zakonom se zaradi omilitve in odprave posledic nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1.

Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19),

2.

Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18),

3.

Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),

4.

Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20).

(2)

S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:

1.

Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20),

2.

Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE) in Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7),

3.

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19),

4.

Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20),

5.

Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17),

6.

Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18),

7.

Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20),

8.

Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).

(3)

S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane, infrastrukture in obrambe.

DRUGI DEL

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

2. člen

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17 in 73/19) se v 38. členu v prvem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »štirih«.

3. člen

V 39. členu se v drugem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »petih«.

2. ZAKON O ZBIRKAH PODATKOV S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

4. člen

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) se za 14.d členom dodata novo VI.a poglavje in 14.e člen, ki se glasita:

»VI.a NADZOR

14.e člen

Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja inšpektorat, pristojen za zdravje.

Inšpektorat, pristojen za zdravje, opravlja nadzor nad določbami prvega in drugega odstavka 8. člena, 14.b člena ter prvega, drugega in petega odstavka 14.č člena tega zakona.«.

3. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

5. člen

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) se v 90. členu v prvem odstavku besedilo »do 15. novembra 2020« nadomesti z besedilom »do 31. decembra 2021«.

4. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19

6. člen

V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) se v 10. členu doda besedilo, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije lahko ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa s sklepom, ki ga izda najpozneje do 20. decembra 2020, podaljša za obdobje v skupnem trajanju največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.«.

7. člen

V 36. členu se v četrtem odstavku za besedo »ter« doda besedilo »razen v primeru, ko gre za pomoč za zagotovitev večje letalske povezljivosti Republike Slovenije in so upravičenci podjetja s sedežem ali poslovno enoto izven Republike Slovenije«.

8. člen

V 56. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena s sklepom podaljša za obdobje največ šest mesecev. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

9. člen

V 66. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve iz tretjega odstavka tega člena je oproščen plačila davkov in prispevkov.«

TRETJI DEL

ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV

1. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH

13. člen

(predlog NIJZ oziroma Policije kot dokaz v postopku uveljavljanja pravic po zakonu, ki ureja interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19)

Predlogi NIJZ oziroma Policije za napotitev v karanteno, glede katerih ministrstvo, pristojno za zdravje, na dan uveljavitve tega zakona še ni odločilo, od izdaje predloga pa je minilo več kot sedem dni, služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19. V teh primerih ministrstvo, pristojno za zdravje, odločb o odreditvi karantene ne izda.

14. člen

(1)

Policija za izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki jih določa Vlada v skladu z ZNB, in se nanašajo na prihode oseb iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe s COVID-19, vzpostavi evidenco oseb, ki prestopajo zunanjo mejo, in oseb, ki prestopajo notranjo mejo na kontrolnih točkah v času njihovega obratovanja, če je bila oseba pri prestopu notranje meje preverjena v policijskih evidencah.

(2)

V evidenci se zbirajo podatki, ki se pridobijo s preverjanjem dokumentov za prestop meje, in sicer:

-

osebno ime,

-

rojstni podatki (dan, mesec in leto rojstva),

-

spol,

-

državljanstvo,

-

vrsta in številka dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,

-

datum in ura vstopa v Republiko Slovenijo in

-

naziv vstopnega mejnega prehoda ali kontrolne točke.

(3)

Podatki se v evidenci hranijo 14 dni od vpisa in se po preteku tega roka avtomatsko izbrišejo.

(4)

Vse pravice oseb, katerih podatki so v evidenci in niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(5)

Ukrep iz tega člena velja do prenehanja razlogov zanj, kar ugotovi Vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

15. člen

Ne glede na 46.a člen ZNB inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena ZNB opravljajo:

1.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri opravljanju gostinske dejavnosti,

2.

Tržni inšpektorat Republike Slovenije pri opravljanju trgovinske dejavnosti,

3.

Inšpektorat za infrastrukturo v javnem potniškem prometu,

4.

Inšpektorat za šolstvo in šport v vzgojno-izobraževalnih zavodih in pri izvajanju organizirane športne dejavnosti, nad vsemi osebami prisotnimi v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na območju športnih prireditev,

5.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo v delovnem okolju delodajalca,

6.

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri nadzoru izvrševanja predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva, vinarstva, lovstva in ribištva,

7.

Urad Republike Slovenije za kemikalije glede ustreznosti, učinkovitosti, dostopnosti na trgu in uporabe razkužil v zaprtih javnih krajih oziroma prostorih in skupnih prostorih večstanovanjskih stavb, kjer je določeno obvezno razkuževanje rok,

8.

Policija.

15.a člen

Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:

-

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,

-

Tržni inšpektorat Republike Slovenije,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za delo,

-

Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,

-

Inšpektorat za javni sektor,

-

Urad Republike Slovenije za kemikalije in

-

Policija.

16. člen

Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prejšnjega člena ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:

-

prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;

-

prepovedati oziroma omejiti zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

-

omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov ter prepovedati opravljanje dejavnosti;

-

odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

17. člen

(1)

Ne glede na 53.g člen ZNB so za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojne inšpekcije iz 15. in 15.a člena tega zakona.

(2)

Policija in občinsko redarstvo sta za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po ZNB pristojna, če pri izvajanju svojih izvirnih pristojnosti ugotovita kršitve ukrepov iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB.

18. člen

Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z globo od 4.000 do 100.000 eurov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB.

2. ZAKON O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH IN ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAGOTOVITEV FINANČNE STABILNOSTI JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV, KATERIH USTANOVITELJ JE REPUBLIKA SLOVENIJA

19. člen

(1)

Ne glede na 11. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) ter 9. in 20. člen Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 54/17 in 16/20 – ORZIUFSZZ7) je za javne zdravstvene zavode, razen za zavode s področja lekarniške dejavnosti, plačilni rok 60 dni.

(2)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

3. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

20. člen

(1)

Ne glede na 29., 31. in 35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19, v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), tretji in osmi odstavek 137. ter prvi odstavek 167. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in 54. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu (v nadaljnjem besedilu: kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni), in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

(2)

Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

(3)

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni. Nadomestilo za čas začasne odsotnosti z dela se od prvega dne odsotnosti z dela zagotavlja v skladu v skladu s 137. členom ZDR-1 in določbami ZZVZZ.

(4)

Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu zaradi bolezni v skladu z osmim odstavkom 137. člena ZDR-1. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo iz prejšnjega stavka v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa iz tega člena. Nadomestila se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(5)

Postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka podrobneje določi ZZZS.

(6)

Nadomestilo iz četrtega odstavka tega člena se ne izplača, če delavec ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(7)

Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz tega člena opravlja ZZZS.

(8)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

4. ZAKON O SODIŠČIH

21. člen

Ne glede na 48. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20; v nadaljnjem besedilu: ZS) oseba, izvoljena na podlagi Razpisa volitev sodnikov porotnikov delovnih in socialnega sodišča (Uradni list RS, št. 73/20), poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz 48. člena ZS, kar ugotovi predsednik Višjega delovnega in socialnega sodišča.

5. ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU

22. člen

Ne glede na določbo sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za študijsko leto 2020/2021 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz pete, šeste, sedme, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo veljati že v študijskem letu 2020/2021 za vse vpisane študente ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.

23. člen

(1)

Ne glede na določbe šestega odstavka 72.e člena ZViS se kazalniki v letu 2021 ne upoštevajo. V letu 2021 so sredstva variabilnega dela temeljnega stebra financiranja zavoda (v nadaljnjem besedilu: v-TSF-Z) enaka v-TSF-Z sredstvom leta 2020, povečanim za indeks povečanja variabilnih sredstev temeljnega stebra financiranja (v-TSF).

(2)

Ne glede na določbi tretje alineje desetega odstavka in enajstega odstavka 72.e člena ZViS se v letu 2021 upad študijske dejavnosti ne upošteva.

6. ZAKON O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ

24. člen

(1)

Ne glede na prvi in drugi odstavek 18. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1) se novi postopki za pozivanje obsojencev na prestajanje kazni zapora in oseb, ki jim je odrejen nadomestni zapor, na prestajanje nadomestnega zapora ne začnejo, že začeti postopki pa se ustavijo.

(2)

Ukrep iz tega člena traja do 30. novembra 2020, Vlada pa ga lahko s sklepom največ dvakrat podaljša, vsakokrat za obdobje dveh mesecev.

25. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 79. člena ZIKS-1 lahko generalni direktor uprave premesti obsojenca iz enega v drug zavod ali v oddelek drugega zavoda, po uradni dolžnosti tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2.

(2)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

26. člen

(1)

Ne glede na prvi in drugi odstavek 81. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda po uradni dolžnosti premesti obsojenca v drug oddelek znotraj zavoda tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, ne glede na režim prestajanja kazni.

(2)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

27. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev.

(2)

Pri presoji varnostnega zadržka se upoštevajo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zlorabo prekinitve prestajanja kazni zapora, kot so: osebnost obsojenca, njegova varnostna ocena, nevarnost izmikanju nadaljnjemu prestajanju kazni, delež prestane kazni, vrsta in način storitve kaznivega dejanja, odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev, način nastopa kazni in mogoče odprti kazenski postopki.

(3)

Zoper odločbo direktorja je dovoljena pritožba, ki ne zadrži njene izvršitve.

(4)

Obsojenec se v času trajanja prekinitve prestajanja kazni iz razloga preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 ne more prostovoljno vrniti v zavod.

(5)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

28. člen

(1)

Ne glede na čas predčasnega odpusta, določen v prvem odstavku 108. člena ZIKS-1, lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena, predčasno odpusti obsojenca zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2 največ šest mesecev pred iztekom kazni.

(2)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ta ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev.

7. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

29. člen

(1)

Ne glede na drugi odstavek 40. člena ZIUZEOP se vrednost nepremičnega premoženja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in podatki o nepremičninah, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18), upoštevajo do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1), ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

(2)

Ne glede na tretji odstavek 40. člena ZIUZEOP se v obdobju od 26. marca 2020 do dneva pripisa posplošenih vrednosti v evidenco vrednotenja na podlagi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20), v posebnem javnem vpogledu v distribucijskem sistemu Geodetske uprave Republike Slovenije pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.

30. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 41. člena ZIUZEOP se podatki evidence vrednotenja začnejo javno izkazovati na dan, določen z uredbo iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

(2)

Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZIUZEOP se pošiljanje potrdil lastnikom nepremičnin po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja v skladu s prvim odstavkom 41. člena ZIUZEOP ne izvede.

(3)

Ne glede na tretji odstavek 41. člena ZIUZEOP lahko lastniki nepremičnin vloge za uveljavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN-1 vložijo naslednji dan po uveljavitvi uredbe iz 20. člena ZMVN-1, ki sledi Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20).

31. člen

Ne glede na 82. člen ZIUZEOP se plačilni rok 60 dni ne uporabi v primeru, ko dolžnik ni gospodarski subjekt iz prvega odstavka 6. člena ZPreZP-1.

8. ZAKON O DOHODNINI

32. člen

Ne glede na 24. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, razen od nadomestil plače oziroma izgubljenega zaslužka ter razen od dohodkov za čas opravljanja službe v policiji, ne plačuje dohodnine.

33. člen

(1)

Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto.

(2)

Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.

ČETRTI DEL

ZAČASNI UKREPI

I. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU ZDRAVSTVA

2. SOFINANCIRANJE OBVEZNE ENOMESEČNE STRATEŠKE ZALOGE OSEBNE VAROVALNE OPREME

37. člen

(sofinanciranje obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme)

(1)

Za namen preprečevanja širjenja in odpravo posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja sofinanciranje enkratne vzpostavitve obvezne enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme javnim zdravstvenim zavodom in izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe, razen izvajalcev iz prvega odstavka 81. člena tega zakona.

(2)

Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih izvajalcih iz prejšnjega odstavka s sklepom določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer se zahteva neprekinjeno izvajanje dejavnosti izvajalca in upošteva tveganje za prenos okužbe z virusom SARS-CoV-2.

(3)

Vrsta in količina opreme iz prvega odstavka tega člena se določi glede na vrsto in obseg zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajalec iz prvega odstavka tega člena opravlja.

(4)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

3. NEPOSREDNO SOFINANCIRANJE MEDICINSKE OPREME IN UKREPOV NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA

38. člen

(neposredno sofinanciranje medicinske opreme in ukrepov na področju javnega zdravja)

(1)

Za namen preprečevanja širjenja in odprave posledic COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, javnim zdravstvenim zavodom zagotavlja sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja ter za zdravljenje okužbe z virusom SARS-CoV-2.

(2)

Oprema iz prejšnjega odstavka zajema ključno opremo, neposredno povezano z obvladovanjem bolezni COVID-19, in se sme uporabljati le za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.

(3)

Višino najvišjega obsega sredstev sofinanciranja po posameznih zavodih iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Za določitev višine najvišjega obsega sofinanciranja opreme iz prvega odstavka tega člena se upošteva obseg prihodkov iz naslova izvajanja javne zdravstvene službe.

(4)

Za obvladovanje večjega števila pacientov, obolelih za COVID-19, in odpravljanje posledic epidemije se zagotovi financiranje iz proračuna Republike Slovenije in ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, za krepitev kadrovskih zmogljivost, opreme in informacijske podpore epidemiološki službi na NIJZ, vključno z vzpostavitvijo mobilnih enot za odvzem vzorcev, za zagotavljanje spremljanja posledic COVID-19, podporo starejšim in ranljivim skupinam, izvajanje ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov na duševno zdravje ter za informiranje in ozaveščanje prebivalcev o COVID-19.

(5)

V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.
[Opomba TFL: ZIUPOPDVE določa posebno ureditev in cepljenje proti COVID-19 do 31. decembra 2023.]

(6)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021, razen ukrep iz četrtega odstavka tega člena, ki velja od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

4. DODELITEV SREDSTEV ZA IZVEDBO PROJEKTOV IN PROGRAMOV ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19

39. člen

(dodelitev sredstev za izvedbo projektov in programov s področja zdravstva)

(1)

Zaradi nujnosti izvedbe programov, projektov ali operacij v okviru ukrepov, ki bodo prispevali h krepitvi in odpornosti zdravstva ter zajezitvi in odpravi posledic COVID-19, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, izvede postopke za dodelitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije (React-EU, Mehanizem za okrevanje in odpornost, Operativni program 2014-2020), in sicer:

-

javni poziv,

-

javni razpis,

-

sklenitev neposredne pogodbe.

(2)

Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko začne postopek iz prejšnjega odstavka, če:

-

so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski in drugi proračun, ter drugi predpisi in

-

je bila v primerih, ko se sredstva dodeljujejo na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva, imenovana strokovna komisija.

(3)

Minister, pristojen za zdravje, v pozivu oziroma razpisu iz prvega odstavka tega člena določi namen, predmet in postopek izvedbe poziva oziroma razpisa.

(4)

Za izvedbo javnega poziva se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance.

(5)

Javni razpis iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletnih strani ministrstva, pristojnega za zdravje, in v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni poziv se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje.

(6)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

5. IZPAD PROGRAMA ZARADI ZAGOTAVLJANJA PROSTOROV IN KADRA

40. člen

(zagotavljanje sredstev zaradi izpada programa zaradi zagotavljanja prostorov in kadra)

[Opomba TFL: ZDUOP določa posebno ureditev.]

(1)

Javnim zdravstvenim zavodom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni in so zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, morali prilagoditi svoje prostore za izvajanje zdravstvene dejavnosti in način izvajanja programa zdravstvene dejavnosti ter jim je bilo zato začasno onemogočeno običajno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS, se povrnejo sredstva v višini 80 odstotkov razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in poročano vrednostjo programa v obdobju, za katerega se uveljavlja zahtevek, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v tekočih cenah, zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije.

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka uveljavljajo le javni zdravstveni zavodi, aktivirani za sprejem pacientov, obolelih za COVID-19, ali imajo hospitalizirane paciente s COVID-19, in sicer za obdobje od 1. junija 2020 do 31. oktobra 2021 in za dejavnost, ki:

-

se običajno izvaja v prostorih, ki so bili izpraznjeni za namen zdravljenja pacientov s COVID-19, oziroma

-

je prilagodila izvajanje svoje dejavnosti zaradi obravnave pacientov, obolelih za COVID-19, oziroma

-

je utrpela več kot 30 odstotni primanjkljaj zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni COVID-19 oziroma izrečene karantene ali njihove premestitve na druga delovišča. Primanjkljaj iz prejšnjega stavka se ugotavlja kot povprečna prisotnost na delu znotraj dejavnosti v obdobju enega meseca.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za koledarski mesec, v katerem so izpolnjeni en ali več pogojev iz tega odstavka.

(3)

Zavod iz prejšnjega odstavka vloži obrazloženo vlogo s priloženimi dokazili pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje en mesec pred predvidenimi izplačili zahtevkov iz četrtega odstavka tega člena. Sestavni del vloge je tudi opredelitev programa, dogovorjenega po pogodbi z ZZZS, pri katerem je prišlo do izpada programa. O upravičenosti vložene vloge s sklepom odloči minister, pristojen za zdravje.

(4)

Zahtevek za izplačilo sredstev z dokazili (tj. informacija ZZZS o vrednosti nerealiziranega programa iz prvega in drugega odstavka tega člena) se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, najpozneje:

-

po zaključenem končnem letnem obračunu ZZZS za leto 2020 in se izplača najpozneje do 31. marca 2021;

-

do 30. novembra 2021 za leto 2021 in se izplača najpozneje do konca leta 2021.

(5)

Sredstva iz prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri končnem letnem obračunu, ki ga za pogodbene partnerje izvede ZZZS.

(6)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

6. IZVAJANJE MIKROBIOLOŠKIH PREISKAV

41. člen

(izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2)

(1)

Za izvajanje mikrobioloških preiskav na virus SARS-CoV-2 se določijo:

-

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s svojimi oddelki in dislociranimi enotami,

-

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

(2)

Financiranje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena, dodatnih kadrovskih zmogljivosti, laboratorijske opreme, prevoza vzorcev in informacijske podpore za izvajanje preiskav iz prejšnjega in petega odstavka tega člena se zagotavlja iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(3)

Izvajalci zahtevke za povračilo stroškov preiskav iz prvega in petega odstavka tega člena, skupaj z dokazili, posredujejo ZZZS najpozneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec. Izvajalci ne smejo uveljavljati tistih stroškov, za katere so, na podlagi sprejetih interventnih predpisov, povezanih z epidemijo, povračilo iz proračuna Republike Slovenije že zahtevali. ZZZS zahtevek za povračilo upravičenih stroškov posreduje ministrstvu, pristojnemu za zdravje, najpozneje do 15. dne v mesecu, v katerem je prejel zahtevek.

(4)

Sredstva iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ, posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.

(6)

ZZZS upravičenim izvajalcem iz prvega in petega odstavka tega člena izvede povračilo sredstev 30. dan od prejema zahtevka. Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka, ki ga prejme od ZZZS 10. dan po njegovem prejemu. Če ministrstvo, pristojno za zdravje, sredstev v roku ne nakaže ZZZS, ZZZS povrne sredstva upravičenim izvajalcem v desetih dneh od prejema sredstev od ministrstva, pristojnega za zdravje.

(7)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

7. DELOVANJE STALNEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA

42. člen

(delovanje stalnega koordinacijskega telesa)

(1)

Za potrebe podpore socialno varstvenim zavodom za ustrezno ukrepanje za preprečevanje in zajezitev oziroma obvladovanje respiratornih nalezljivih bolezni v socialno varstvenih zavodih se v ministrstvu, pristojnem za zdravje, vzpostavi stalna delovna skupina koordinatorjev za preprečevanje in obvladovanje okužb z virusom SARS-CoV-2 in drugimi nalezljivimi respiratornimi boleznimi pri izvajalcih v mreži javne službe na področju socialnega varstva. Prejšnji stavek se smiselno uporabi za namen podpore javnim zdravstvenim zavodom.

(2)

Minister, pristojen za zdravje, s sklepom določi delovne naloge delovne skupine.

(3)

Sredstva za delovanje delovne skupine iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.

(4)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

8. NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI ZA POTREBE IZVAJANJA UKREPA OSAMITVE (IZOLACIJE) IN KARANTENE NA DOMU

43. člen

(nastanitvene zmogljivosti za potrebe izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) in karantene na domu)

(1)

Vlada zagotovi nastanitvene zmogljivosti za osebe, ki na naslovu svojega stalnega ali začasnega prebivališča ali drugem primernem prostoru ne morejo zagotoviti izvajanja ukrepa osamitve (izolacije) v skladu z 18. členom ZNB ali karantene na domu v skladu z 10. členom tega zakona.

(2)

Nastanitvene zmogljivosti iz prejšnjega odstavka so namenjene osebam, ki so pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil popolnoma samostojne, zdravstveno stabilne in katerih bivanje na naslovu stalnega ali začasnega bivališča bi predstavljalo visoko tveganje prenosa okužbe na druge ranljive skupine prebivalstva (starejše osebe, osebe s pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi oziroma imunokompromitirane osebe), bivanja na drugem primernem prostoru pa ni mogoče urediti.

(3)

Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje meje Policija na meji.

(4)

Spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki bivajo v nastanitvenih zmogljivostih za osamitev (izolacijo), se zagotovi v skladu z navodili, ki veljajo za spremljanje zdravstvenega stanja pacientov, pri katerih je potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, pri čemer spremljanje zdravstvenega stanja zagotavlja izbrani osebni zdravnik.

(5)

Če oseba, ki biva v nastanitvenem objektu za osamitev (izolacijo), nima izbranega osebnega zdravnika, spremljanje zdravstvenega stanja zagotovi COVID-19 ambulanta občine, v kateri se nastanitveni objekt nahaja, oziroma COVID-19 ambulanta sosednje občine.

(6)

Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov oziroma drugi izvajalci (npr. azilni dom, študentski dom, krizni center za otroke, center za begunce), ki v okviru svojih storitev zagotavljajo tudi nastanitev, prilagodijo način dela glede na epidemiološke razmere v Republiki Sloveniji in v skladu s tem organizirajo prostore za bivanje, pri čemer ločijo med osebami, pri katerih je sum na okužbo z virusom SARS-CoV-2, in osebami, pri katerih je okužba z virusom SARS-CoV-2 potrjena.

(7)

Sredstva za nastanitvene zmogljivosti se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev prejetih iz proračuna Evropske unije in zajemajo osnovne stroške bivanja, prehrane, čiščenja in razkuževanja prostorov, pobiranja in odvoza odpadkov ter zagotavljanja nadzora nad gibanjem v objektu. Te storitve so za upravičence iz prvega odstavka tega člena brezplačne.

(8)

Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka lahko tujci, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena karantena na domu, karanteno na domu prestajajo na naslovu, kjer bivajo, pri čemer si sami zagotovijo prevoz v tranzitu, v dogovoru z državo njihovega bivališča in na lastno odgovornost. Če se odločijo ostati v Republiki Sloveniji, stroške iz prejšnjega odstavka krijejo sami. Tujcem, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in jim je odrejena osamitev (izolacija) in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča, se stroške iz prejšnjega odstavka zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(9)

Plačilo zdravstvene obravnave oseb, ki jim je odrejen ukrep osamitve (izolacije), se zagotavlja iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(10)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

44. člen

(prevoz do in od namestitvenega objekta)

(1)

Oseba, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa karantene na domu, zagotovi lastni prevoz do in od nastanitvenega objekta. Kot lastni prevoz se ne sme uporabiti sredstev javnega potniškega prometa.

(2)

Če oseba iz prejšnjega odstavka prevoza do nastanitvenega objekta ne more zagotoviti sama, se lahko uredi sanitetni prevoz na način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Prevoz se organizira individualno oziroma za več oseb, kadar osebe živijo v istem gospodinjstvu.

(3)

Osebi, ki v nastanitvenem objektu biva zaradi izvajanja ukrepa osamitve (izolacije), se zagotovi sanitetni prevoz do nastanitvenega objekta na način, ki preprečuje prenos virusa SARS-CoV-2. Z istim sanitetnim vozilom se lahko sočasno organizira prevoz za več oseb, pri katerih je potrjena okužba na virus SARS-CoV-2.

(4)

Utemeljenost prevoza iz tega člena presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik ali epidemiolog.

(5)

Sanitetne prevoze izvajajo izvajalci, ki imajo ustrezno dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje. Izvajalce prevoza s sklepom določi minister, pristojen za zdravje.

(6)

Cena sanitetnega prevoza iz drugega in tretjega odstavka tega člena se obračuna ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za obračun stroškov prevoza v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navedena cena vključuje tudi vožnjo vozila brez oseb in morebitne druge spremljajoče stroške, vključno s stroškom čiščenja in razkuževanja vozila. Za določitev razdalje, ki je podlaga za obračun opravljenih prevozov, se uporablja spletna stran zemljevidi.najdi.si.

(7)

Sredstva za zagotavljanje sanitetnega prevoza iz tega člena se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.

(8)

Tujci, ki se zaradi izvajanja karantene na domu odločijo za bivanje v nastanitvenem objektu iz prejšnjega člena in si prevoza do nastanitvenega objekta ne morejo zagotoviti, stroške tega prevoza krijejo sami.

(9)

Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev.

45. člen

(davčna obravnava kritih stroškov namestitve in prevoza zaradi ukrepa osamitve oziroma karantene)

Dohodek v obliki kritja stroškov namestitve oziroma prevoza, ki ga fizična oseba prejme zaradi zagotovitve nastanitvenih kapacitet oziroma prevoza ob ukrepu osamitve (izolacije) oziroma karantene, kadar tej osebi iz utemeljenega razloga ni mogoče določiti osamitve (izolacije) oziroma karantene na naslovu njenega stalnega ali začasnega prebivališča, v zdravstvenem, socialno varstvenem ali vzgojno izobraževalnem zavodu oziroma drugem primernem prostoru, in kadar ta oseba v skladu s predpisi ni dolžna kriti sama teh stroškov, se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

9. MOBILNA APLIKACIJA ZA OBVEŠČANJE O STIKIH Z OKUŽENIMI Z VIRUSOM SARS-CoV-2

46. člen

(mobilna aplikacija)

(1)

Zaradi preprečevanja širjenja COVID-19 se vzpostavi in zagotavlja delovanje prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z drugimi uporabniki, pozitivnimi na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: mobilna aplikacija).

(2)

Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo države članice Evropske unije.

47. člen

(namen)

(1)

Namen vzpostavitve in delovanja mobilne aplikacije je:

-

obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;

-

obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav članic Evropske unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh mobilnih aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: druge mobilne aplikacije).

(2)

Za namen obveščanja javnosti morajo izvajalci storitev, kot so opredeljeni z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, na zahtevo Vlade, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja, brezplačno širiti informacije o ukrepih za varovanje zdravja svojim končnim uporabnikom prek sredstev, ki jih po navadi sami uporabljajo za komuniciranje s končnimi uporabniki. Vsebino informacij določi Vlada s sklepom.

48. člen

(zasnova mobilne aplikacije)

(1)

Mobilna aplikacija je zasnovana tako, da za namen iz prejšnjega člena omogoča uporabo informacijskih rešitev za beleženje podatkov o upoštevnih stikih posameznega uporabnika mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij z drugimi uporabniki mobilne aplikacije in drugih mobilnih aplikacij na pametnem telefonu posameznega uporabnika.

(2)

Mobilna aplikacija omogoča vnos naključno dodeljene potrditvene kode, preko katere se uporabniku omogoči, da ostalim uporabnikom, s katerimi je bil v upoštevnem stiku, sporoči, da je pozitiven na virus SARS-CoV-2.

(3)

Mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in zbiranja njegovih drugih osebnih podatkov.

(4)

Z namenom preprečitve identifikacije uporabnika mobilna aplikacija uporabniku ob njeni namestitvi dodeli naključno dodeljeni dnevni ključ.

(5)

Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.

49. člen

(vnos potrditvene kode)

(1)

Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.

(2)

Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem upravljanju ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.

(3)

Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.

50. člen

(upoštevni stiki)

Minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnih izhodišč NIJZ predpiše ekvivalent oddaljenosti uporabnikov aplikacije pri beleženju stikov in trajanje stikov med uporabniki ter ostale parametre, ki so potrebni za izračun tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.

51. člen

(osebni podatki)

(1)

Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.

(2)

Za namene delovanja mobilne aplikacije lahko uporabnik naključno dodeljeno potrditveno kodo preko mobilne aplikacije potrdi v centralnem sistemu za potrditev okužbe, pri čemer preko sistema ni mogoče določiti identitete posameznika.

(3)

Za namen delovanja mobilne aplikacije se na centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih uporabniki, pozitivni na virus SARS-CoV-2, preko aplikacije posredujejo na strežnik, mobilna aplikacija drugih uporabnikov pa jih dnevno prevzame za potrebe izračuna tveganja izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2.

(4)

Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.

52. člen

(hranjenje podatkov)

(1)

Naključno dodeljeni dnevni ključi posameznega uporabnika se izbrišejo iz mobilne aplikacije na telefonu uporabnika po 14 dneh. Zbrane oddajne kode drugih uporabnikov, s katerimi je bil uporabnik v stiku, se izbrišejo v 14 dneh od njihovega zabeleženja.

(2)

Naključno dodeljena potrditvena koda se ne hrani, njena zgoščena vrednost pa se na centralnem sistemu za potrditev okužbe hrani 14 dni.

(3)

Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s pravili upravljavca.

(4)

Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.

53. člen

(upravljavca osebnih podatkov)

Podatki iz 51. člena tega zakona se obdelujejo na način, da v sami aplikaciji ni mogoče sklepati na posameznika, zato skupna upravljavca ne obdelujeta konkretnih podatkov, temveč sta določena kot skupna upravljavca celotne aplikacije, in sicer:

-

z vidika določanja namena obdelave podatkov v okviru mobilne aplikacije in sistema za tvorjenje potrditvenih kod je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, NIJZ,

-

z vidika določanja načina in sredstev obdelave podatkov ter zagotavljanja infrastrukture za njeno delovanje je skupni upravljavec osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namene delovanja mobilne aplikacije, ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave.

54. člen

(veljavnost)

Za mobilno aplikacijo, katere vzpostavitev in delovanje ureja ta zakon, se ne uporabljajo določbe poglavja 4. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena v Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV).

II. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA

1. ZAČASNA RAZPOREDITEV ZARADI NUJNIH DELOVNIH POTREB

55. člen

(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb)

[Opomba TFL: ZIUPOPDVE določa posebno ureditev do 31. decembra 2021.]

(1)

Izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa zaposlenega začasno razporedi k drugemu izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).

(2)

Začasna razporeditev je dopustna na ustrezno delovno mesto, za katero zaposleni izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter je delo sposoben opravljati.

(3)

Zaposleni se začasno razporedi na podlagi pisnega dogovora med delodajalcem in izvajalcem, h kateremu je zaposleni začasno razporejen. Dogovor o začasni razporeditvi vsebuje najmanj:

-

datum začetka opravljanja dela na drugem delovnem mestu,

-

datum prenehanja začasne razporeditve,

-

navedbo delovnega mesta, na katerem bo zaposleni opravljal delo, s kratkim opisom nalog,

-

kraj opravljanja dela,

-

morebitni dogovor o povračilu nastalih stroškov.

(4)

Delodajalec lahko sklene dogovor o začasni razporeditvi delavca k drugemu izvajalcu, če sam ne izkazuje nujnih delovnih potreb iz prvega odstavka tega člena. Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko vsem delodajalcem v mreži javne zdravstvene službe odredi prednostno razporejanje kadra glede na izkazane potrebe.

(5)

Zaposleni je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

(6)

Začasna razporeditev predčasno preneha z enostranskim odstopom delodajalca od dogovora o začasni razporeditvi.

(7)

Zaposleni, ki je pred uveljavitvijo tega zakona začasno opravljal delo pri drugem izvajalcu na podlagi drugega pravnega razmerja, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je upravičen do dodatka iz petega odstavka tega člena za obdobje od 1. junija 2020 do uveljavitve tega zakona.

(8)

Zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje potnih stroškov in dodatka iz petega in sedmega odstavka tega člena se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo. Izvajalec, h kateremu je zaposleni začasno razporejen, povrne nastale stroške dela, razen potnih stroškov in dodatka iz petega odstavka tega člena, delodajalcu, s katerim ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, če se tako dogovorita.

[Opomba TFL: ZIUOPDVE določa posebno ureditev do 31. decembra 2021.]

(9)

Zaposleni ima v času začasne razporeditve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. V primeru, da bi bila plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno prerazporejen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.

(10)

Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz petega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.

(11)

Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) lahko v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 za uslužbence, ki opravljajo nujna dela uradnega nadzora v klavnicah, na mejnih kontrolnih točkah in drugih mestih kontrole, v primeru kužne bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter v primeru zastrupitev s hrano, delodajalec odredi delo izven omejitev glede oddaljenosti kraja opravljanja dela.

(12)

Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2022.

2. DODATEK ZA NEPOSREDNO DELO S PACIENTI OZIROMA UPORABNIKI, OBOLELIMI ZA COVID-19

56. člen

(dodatek za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19)

(1)

Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
[Opomba TFL: z ZIUOPDVE dopolnjena določba se uporablja od 19. oktobra 2020.]

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Časovnica