Statut Univerze v Ljubljani

230. Statut Univerze v Ljubljani

V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze in na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01, 100/03 in 63/04, prečiščeno besedilo 100/04) in Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 28/2000, 33/03 in 79/04) sta senat in upravni odbor Univerze v Ljubljani dne 21. 12. 2004 sprejela

S T A T U T
Univerze v Ljubljani

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanovitelj je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

(2)

Univerzo sestavljajo članice.

2. člen

(1)

Sedež univerze je v Ljubljani, Kongresni trg 12.

(2)

Univerza je pravna oseba.

3. člen

(1)

Univerza ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

(2)

Uporaba in varovanje pečatov univerze se uredi s posebnimi pravili.

4. člen

Članica univerze ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani in ime članice. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

5. člen

(1)

Univerza ima svoj znak, zastavo in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.

(2)

Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.

II. AVTONOMIJA UNIVERZE

6. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.

7. člen

Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo, zlasti da samostojno:

-

oblikuje strategijo svojega razvoja,

-

določa pravila svoje organizacije in delovanja,

-

oblikuje študijske in raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja,

-

odloča o habilitaciji visokošolskih učiteljev (učitelji), znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (sodelavci)in o merilih zanjo,

-

odloča o zaposlovanju učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev.

8. člen

Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank.

9. člen

Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v nujnih primerih posredovanja, ko je v nevarnosti življenje in telo ali premoženje.

III. DEJAVNOST UNIVERZE

10. člen

(1)

Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.

(2)

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstvenoraziskovalnih interdisciplinarnih programov.

(3)

Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.

IV. ČLANICE UNIVERZE

11. člen

(1)

Članice univerze so redne in pridružene.

(2)

Redne članice so med seboj enakopravne.

1. Redne članice

12. člen

Redne članice univerze so:

(1)

Fakultete:

Biotehniška fakulteta,

Ekonomska fakulteta,

Fakulteta za arhitekturo,

Fakulteta za družbene vede,

Fakulteta za elektrotehniko,

Fakulteta za farmacijo,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,

Fakulteta za matematiko in fiziko,

Fakulteta za pomorstvo in promet,

Fakulteta za računalništvo in informatiko,

Fakulteta za strojništvo,

Fakulteta za socialno delo,

Fakulteta za šport,

Fakulteta za upravo,

Filozofska fakulteta,

Medicinska fakulteta,

Naravoslovnotehniška fakulteta,

Pedagoška fakulteta,

Pravna fakulteta,

Teološka fakulteta,

Veterinarska fakulteta,

Zdravstvena fakulteta.

(2)

Umetniške akademije:

Akademija za glasbo,

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

A) Dejavnost članic

13. člen

(1)

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalni in razvojni program ter opravljajo druge, s tem statutom določene dejavnosti.

(2)

Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997), na posameznih fakultetah in umetniških akademijah so:

-

Biotehniška fakulteta: (42) vede o živi naravi (biologija, mikrobiologija, biotehnologija, biomedicina); (14) izobraževanje učiteljev (biologija); (54) proizvodne tehnologije (lesarstvo, živilstvo); (58) arhitektura in gradbeništvo (krajinska arhitektura); (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (agronomija, zootehnika, gozdarstvo); (85) varstvo okolja;

-

Ekonomska fakulteta: (31) družbene vede (ekonomija); (34) poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, menedžment, trženje, zavarovalništvo, finance, bančništvo, računovodstvo); (46) matematika in statistika (aktuarstvo);

-

Fakulteta za arhitekturo: (58) arhitektura in gradbeništvo (arhitektura);

-

Fakulteta za družbene vede: (31) družbene vede (sociologija, politologija, komunikologija, kulturologija, antropologija, obramboslovje); (32) novinarstvo in informiranje (novinarstvo);

-

Fakulteta za elektrotehniko: (52) tehniške vede (elektrotehnika, elektronika, telekomunikacije, energetska tehnika);

-

Fakulteta za farmacijo: (72) zdravstvo (farmacija) in (42) vede o živi naravi (klinična biokemija, biomedicina);

-

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: (58) arhitektura in gradbeništvo (gradbeništvo, prostorsko in urbanistično planiranje); (52) tehniške vede (geodezija); (85) varstvo okolja (varstvo okolja); (44) fizikalne in kemijske vede;

-

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi (kemija); (14) izobraževanje učiteljev (kemija); (42) vede o živi naravi (biokemija, biomedicina); (52) tehniške vede (kemijsko inženirstvo); (54) proizvodne tehnologije (kemijska tehnologija); (86) varnost (varstvo pri delu, požarno varstvo);

-

Fakulteta za matematiko in fiziko: (46) matematika in statistika (matematika); (52) tehniške vede (mehanika); (14) izobraževanje učiteljev (matematika, fizika, računalništvo z matematiko); (44) vede o neživi naravi (fizika, astronomija in meteorologija);

-

Fakulteta za pomorstvo in promet: (84) transportne storitve (pomorstvo, tehnologija prometa);

-

Fakulteta za računalništvo in informatiko: (48) računalništvo (računalništvo in informatika); (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev;

-

Fakulteta za strojništvo: (52) tehniške vede (strojništvo); (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev;

-

Fakulteta za socialno delo: (76) socialno delo (socialno delo),

-

Fakulteta za šport: (14) izobraževanje učiteljev (športna vzgoja), (81) osebne storitve;

-

Fakulteta za upravo: (34) poslovne in upravne vede (javna uprava),

-

Filozofska fakulteta: (22) humanistične vede (filozofija, arheologija, zgodovina, sociologija kulture, umetnostna zgodovina, muzikologija, jeziki in književnosti, jezikoslovje, prevajalstvo); (31) družbene vede (sociologija, geografija, etnologija, psihologija, antropologija); (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (filozofija, zgodovina, jeziki in književnosti, sociologija, geografija, pedagogika, andragogika); (32) novinarstvo in informatika (bibliotekarstvo); (21) umetnost;

-

Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo (medicina, stomatologija, biomedicina);

-

Naravoslovnotehniška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev (kemijsko izobraževanje); (21) umetnost (oblikovanje tekstilij in oblačil); (44) vede o neživi naravi (geologija); (52) tehniške vede (metalurgija, materiali); (54) proizvodne tehnologije (tekstilstvo, rudarstvo, geotehnologija, grafična tehnika);

-

Pedagoška fakulteta: (14) Izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (razredni pouk, likovna pedagogika, matematika, kemija, fizika, biologija, računalništvo, tehnika, gospodinjstvo, predšolska vzgoja, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna pedagogika); (72) zdravstvo (logopedija in surdopedagogika);

-

Pravna fakulteta: (38) pravo (ustavno, mednarodno, delovno, civilno in gospodarsko pravo, rimsko pravo in zgodovina prava, kazenskopravne znanosti, teorija prava in države); (31) družbene vede (ekonomska analiza in ekonomska politika); (34) poslovne in upravne vede (javna uprava);

-

Teološka fakulteta: (22) humanistične vede (teologija); (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev;

-

Veterinarska fakulteta: (64) veterinarstvo (veterinarska medicina, biomedicina);

-

Zdravstvena fakulteta: (72) zdravstvo (zdravstvena nega, zdravstvene tehnike);

-

Akademija za glasbo: (21) umetnost (glasba: kompozicija in glasbena teorija, dirigiranje, instrumenti, petje, cerkvena glasba, operna šola); (14) izobraževanje učiteljev (glasbena pedagogika, instrumenti);

-

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: (21) umetnost (dramska igra in umetniška beseda, režija, dramaturgija, scenografija, kostumografija);

-

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje: (21) umetnost (kiparstvo, slikarstvo, oblikovanje, grafika, restavratorstvo).

(3)

Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza učno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z enotno sistemizacijo delovnih mest na univerzi.

14. člen

(1)

Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva po načelu avtonomije stroke in načelu matičnosti, ki izhaja iz registrirane dejavnosti članic, v okviru odloka o preoblikovanju univerze in sklepa senata univerze.

(2)

Načelo matičnosti se izvaja v okviru nacionalnih programov visokega šolstva ter raziskovalnega in razvojnega dela, pri postopkih napredovanj in habilitacij učiteljev ter pri mentorstvu podiplomskih študentov.

(3)

Kadar gre za registrirano interdisciplinarno dejavnost, ki jo izvaja več članic, se le-te med seboj dogovorijo o programu, načinu in deležu izvajanja.

15. člen

(1)

Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa pridobivajo članice preko računa pri UJP Univerze sredstva iz proračuna RS, sredstva iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov, v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.

(2)

V finančnem načrtu se določijo materialna sredstva za nemoteno delovanje uprave univerze pri izvajanju zlasti naslednjih skupnih nalog:

1)

vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega informacijskega sistema,

2)

vzpostavitvi in vzdrževanju evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih in študijskih ipd.),

3)

vzpostavitvi in koordiniranju kreditnega sistema,

4)

organizaciji interdisciplinarnega študija, ki ga organizira univerza,

5)

stalnem spremljanju in zagotavljanju kakovosti izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,

6)

izvajanju nadzora nad poslovno finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,

7)

vzpostavitvi in vodenju centralne evidence premoženja univerze in članic,

8)

upravljanje z intelektualno lastnino Univerze v Ljubljani,

9)

koordinaciji in nadzoru nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov ter opreme univerze in članic,

10)

načrtovanju in vodenju investicij,

11)

vzpostavitvi in vzdrževanju enotnega knjižničnega sistema in arhiva univerze,

12)

koordiniranju in evidentiranju sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,

13)

organizaciji in izvajanju skupnih programov športa na Univerzi v Ljubljani,

14)

vzpostavitvi in skrbi za enoten protokol na univerzi.

(3)

Izhodišče za določitev višine nadomestila članice za financiranje skupnih nalog iz prejšnjega odstavka je celoten prihodek članice. Višino nadomestila določi upravni odbor univerze enkrat letno.

(4)

Upravni odbor lahko izjemoma nameni del sredstev za financiranje skupnih nalog za zagotavljanje nemotenega poslovanja univerze.

16. člen

(1)

V skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o visokem šolstvu in prvim odstavkom 7. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani lahko članica univerze s soglasjem ustanovitelja opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi tega statuta.

(2)

Članica ima svoj račun pri UJP.

(3)

Članica neposredno na svoj račun dobiva finančna sredstva, pridobljena z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva, za katero se ne zagotavljajo sredstva iz proračuna RS.

(4)

Za izvajanje dejavnosti iz prvega in tretjega odstavka tega člena zaposluje članica osebje v skladu s pravili, ki jih sprejme senat članice, in po predhodnem soglasju rektorja oziroma glavnega tajnika UL.

B) Pogoji za pridobitev članstva

17. člen

(1)

Redna članica lahko postane visokošolski zavod, ki:

-

ima opredeljeno študijsko in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško področje, ki ga ne izvaja nobena druga članica, in akreditiran študijski program

-

ima zagotovljene materialne pogoje (prostori, oprema, zagotovljena sredstva financiranja ipd.) za izvajanje svojega študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,

-

zagotovi habilitirane učitelje za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa.

(2)

Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice se preverja po postopku in v časovnih intervalih, ki jih določi Svet RS za visoko šolstvo.

18. člen

O sprejemu nove članice sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze senat univerze z dvotretjinsko večino. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.

19. člen

(1)

Članica lahko nastane tudi z razdružitvijo obstoječe članice ali združitvijo dveh ali več obstoječih članic.

(2)

O tem odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov na predlog senata članic iz prvega odstavka tega člena in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze.

C) Prenehanje članstva

20. člen

(1)

Članstvo v univerzi lahko preneha:

-

če izobraževalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva,

-

če se dve leti zapored na nobenega od razpisanih programov članice ne prijavi minimalno število študentov, ki je pogoj za financiranje v okviru nacionalnega programa visokega šolstva,

-

če članica ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za izvajanje svojega programa,

-

če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,

-

z razdružitvijo obstoječe članice, pridružitvijo k drugi članici ali z združitvijo dveh ali več obstoječih članic ter

-

na zahtevo senata članice.

(2)

O prenehanju članstva članice univerze sklepa senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen in posredovan ustanovitelju.

D) Notranja organiziranost članic

21. člen

(1)

Organizacijske enote članice so: oddelki, katedre, inštituti, klinike, centri in knjižnice.

(2)

Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.

22. člen

(1)

Organizacijo knjižnic in razporeditev knjižničnega gradiva uredijo članice skladno z načrtom enotnega knjižničnega sistema univerze, ki ga sprejme senat univerze.

(2)

Načrt enotnega knjižničnega sistema pripravi in njegovo delo usklajuje Komisija senata univerze za informacijski in knjižnični sistem.

2. Pridružene članice

23. člen

(1)

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi samostojni zavodi.

(2)

Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov.

24. člen

(1)

Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen ter mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa.

(2)

Samostojni visokošolski zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dodiplomski študijski program, ki ga ne izvaja nobena od članic univerze, in imeti pedagoški kader, ki ustreza zahtevam univerze.

25. člen

Pridružena članica sme:

-

uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,

-

imeti svojega predstavnika v senatu univerze s pravico odločanja v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice,

-

imeti svojega predstavnika v študentskem svetu univerze,

-

po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov z redno članico univerze,

-

predložiti senatu univerze svoj študijski program v potrditev,

-

sodelovati pri izvajanju pedagoškega programa članic,

-

na univerzi habilitirati svoje učitelje.

26. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo.

27. člen

(1)

Pridružena članica uporablja ime Univerze v Ljubljani, če in kolikor to dopušča pogodba o pridruženem članstvu. Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica iz drugega odstavka 24. člena, smejo vsebovati ime Univerze v Ljubljani podrejeno, v zvezi "Pridružena članica Univerze v Ljubljani", ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice.

(2)

Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Ljubljani.

28. člen

Pridruženo članstvo preneha z izstopom ali s sklepom senata univerze, ki ga ta sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep mora biti obrazložen.

V. PRAVNA SPOSOBNOST UNIVERZE IN ČLANIC

29. člen

Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

30. člen

(1)

Članica univerze je zavod brez pravne subjektivitete, ko v imenu in za račun univerze izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. Pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa nastopa članica v imenu in za račun univerze.

(2)

Članica univerze je hkrati zavod z lastnostjo pravne osebe in nastopa pri izvajanju dejavnosti iz 16. člena tega statuta v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.

31. člen

(1)

Univerzo predstavlja in zastopa rektor.

(2)

Rektor lahko pooblastila iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, prenese na dekane.

32. člen

(1)

Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.

(2)

Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 16. člena, odgovarja članica z vsem premoženjem.

VI. UPRAVLJANJE UNIVERZE

1. Organi univerze

33. člen

Organi univerze so:

-

rektor,

-

senat,

-

upravni odbor in

-

študentski svet.

34. člen

(1)

Organi članice univerze so:

-

dekan,

-

senat,

-

akademski zbor,

-

upravni odbor in

-

študentski svet.

(2)

Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.

35. člen

(1)

Postopki kandidiranja, volitev in razrešitev organov univerze se uredijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta senat in upravni odbor univerze.

(2)

Določbe pravilnika, ki opredeljujejo volitve v študentski svet univerze in študentske svete članic, sprejme senat univerze na predlog študentskega sveta univerze.

A) Rektor

36. člen

(1)

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da zlasti:

1)

skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

2)

podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,

3)

sklicuje in vodi seje senata univerze,

4)

usklajuje izobraževalno, raziskovalno in razvojno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva,

5)

s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, raziskovanega in razvojnega, umetniškega ter strokovnega dela,

6)

skrbi za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti univerze,

7)

izmed kandidatov, ki jih potrdi senat univerze, izbere prorektorje za področje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela,

8)

na predlog senata članice imenuje dekana članice,

9)

na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pedagoških delavcev, o njihovih prerazporeditvah med članicami znotraj univerze in o soglasjih za njihovo delo zunaj univerze,

10)

opravlja promocije doktorjev znanosti,

11)

podeljuje nagrade in priznanja univerze,

12)

poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,

13)

izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,

14)

določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi,

15)

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

(2)

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja.

37. člen

(1)

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

(2)

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti iste pravice in dolžnosti kot rektor.

38. člen

(1)

Rektorja izvolijo za dobo štirih let visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico imajo tudi študentje, ki jim pripada ena petina glasov od skupnega števila glasov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni. Za študenta-elektorja posamezne članice lahko kandidira vsak študent te članice. Podrobnejši postopek volitev študentov-elektorjev se določi z volilnim pravilnikom univerze.

(2)

Za rektorja je lahko izvoljen, kdor je redni profesor in izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

(3)

Rektor je lahko ponovno izvoljen.

39. člen

(1)

Univerza ima štiri prorektorje za področje pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.

(2)

Prorektorje imenuje rektor izmed kandidatov, ki jih na predlog članic potrdi senat univerze, in jim tudi določi področje dela.

(3)

Prorektor je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

39.a člen

(1)

Rektor lahko za splošno pravno področje, finančno področje ter po potrebi tudi za druga strokovna področja imenuje pomočnike in jim določi naloge s sklepom o imenovanju.

(2)

Za pomočnika rektorja je lahko imenovan, kdor ima:

1)

specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja), univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo 2. stopnje (bolonjski sistem),

2)

izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,

3)

vsaj 5 let delovnih izkušenj,

4)

aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

(3)

Pomočnik rektorja za splošno pravno področje mora imeti specializacijo po visokošolski izobrazbi pravne smeri (prejšnja), univerzitetno izobrazbo pravne smeri (prejšnja) oziroma končana študijska programa 1. in 2. stopnje oziroma končan enovit magistrski študijski program pravne smeri.

(4)

Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.

(5)

Pomočnik rektorja je vodilni delavec, s katerim se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

40. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.

41. člen

(1)

Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij in kolegij dekanov.

(2)

Rektorjev kolegij sestavljajo rektor, prorektorji, predsednik upravnega odbora, glavni tajnik univerze in pomočniki rektorja, kolegij dekanov pa rektor, prorektorji, dekani članic in predsednik študentskega sveta.

(3)

Rektor sklicuje kolegija po potrebi.

Volitve rektorja

42. člen

(1)

Senat univerze 6 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.

(2)

Senati članic v 30 dneh po začetku postopka predlagajo kandidate.

(3)

Volilna komisija objavi listo kandidatov v 7 dneh po poteku roka za prijavo kandidatov.

(4)

Volitve potekajo istočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, ki je dobil večino vseh veljavnih glasov.

43. člen

(1)

Če nobeden od kandidatov ni dobil večine vseh veljavnih glasov, se opravi drugi krog volitev.

(2)

Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje, oziroma enako drugo najvišje število glasov, izbiro kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določil volilna komisija z žrebom.

(3)

Volilni upravičenci prvega kroga volitev volijo izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

(4)

Za rektorja je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se rektor izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.

(5)

Žreb se opravi na izredni seji senata Univerze.

B) Senat univerze

44. člen

(1)

Senat je najvišji strokovni organ univerze.

(2)

Za člane senata (senatorji) so lahko izvoljeni učitelji članic, ki so zaposleni na univerzi s polnim delovnim časom, in študentje. Za člana senata univerze je lahko izvoljen tudi učitelj medicinskega kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.

(3)

Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika dodiplomskega študija.

(4)

Po položaju je član senata rektor.

45. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev je štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

46. člen

(1)

Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda rektor.

(2)

Senat vsake članice v roku 30 dni od sprejema sklepa o izvedbi volitev izvoli v senat univerze po enega predstavnika.

(3)

Študentski svet univerze v roku iz prejšnjega odstavka izvoli v senat univerze toliko predstavnikov študentov, da tvorijo petino članov senata.

47. člen

Senat univerze:

1)

sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela,

2)

oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,

3)

daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,

4)

skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,

5)

odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,

6)

sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega ter raziskovalnega in razvojnega dela univerze,

7)

določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,

8)

potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,

9)

daje soglasje k temam doktorskih disertacij in določa vsebino delovanja Doktorske šole,

10)

na predlog senata članice sprejema študijske programe,

11)

na predlog članice imenuje člane programskega sveta podiplomskega študija,

12)

sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,

13)

določa vsebino in obliko evidenc in dokumentacije, ki se vodijo v visokošolskem izobraževanju za študente,

14)

daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih zavodov,

16)

sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,

17)

imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,

18)

sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,

19)

povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,

20)

daje soglasje k merilom za ocenjevanje kakovosti in sprejema usmeritve za izboljšanje znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in pedagoškega dela članic,

21)

enkrat letno sprejema samoevalvacijsko poročilo,

22)

pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih se presoja pedagoška usposobljenost učiteljev,

23)

na predlog senata članice voli v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,

24)

prek habilitacijske komisije daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitev v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike,

25)

odloča o pritožbi kandidata zoper odločitev senata članice univerze o izvolitvi v naziv,

26)

odloča o pritožbi kandidata v postopku priznavanja tujega izobraževanja,

27)

odloča o podelitvi častnega doktorata, naziva "zaslužni profesor" in naziva "častni senator Univerze v Ljubljani",

28)

sprejema študijski koledar,

29)

v drugem krogu voli rektorja,

30)

potrjuje kandidate za prorektorje,

31)

imenuje komisijo ter odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja v primeru interdisciplinarnih študijskih programov oziroma programov, ki jih ne izvaja nobena članica,

32)

razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,

33)

opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.

48. člen

(1)

Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.

(2)

Senat univerze je sklepčen, če sta na seji navzoči dve tretjini članov.

(3)

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.

(4)

Za sprejem statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.

(5)

Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom določeno drugače.

49. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora.

50. člen

(1)

Seje senata sklicuje in vodi rektor.

(2)

Rektor skliče sejo senata po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic seje senata lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

(3)

O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta rektor in glavni tajnik univerze.

Delovna telesa senata univerze

51. člen

(1)

Senat ima naslednje komisije:

1)

za dodiplomski študij,

2)

za magistrski študij,

3)

za doktorski študij,

4)

za raziskovalno in razvojno delo,

5)

habilitacijsko komisijo,

6)

za razvoj informacijskega sistema,

7)

za razvoj knjižničnega sistema,

8)

za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,

9)

za pritožbe študentov,

10)

za socialno-ekonomsko vprašanje študentov,

11)

za Prešernove nagrade študentom,

12)

statutarno komisijo,

14)

za podeljevanje častnih nazivov in nagrad,

15)

za kakovost,

16)

za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del,

17)

za inovacije,

18)

komisijo za študente s posebnimi potrebami.

(2)

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.

(3)

Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.

52. člen

(1)

Člani komisije oziroma delovnega telesa izmed sebe izvolijo predsednika.

(2)

Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

Habilitacijska komisija

53. člen

(1)

Habilitacijska komisija predlaga senatu univerze izvolitev v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika.

(2)

Habilitacijska komisija daje soglasje članici pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike.

54. člen

(1)

Habilitacijska komisija odloča na osnovi meril za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.

(2)

Merila za izvolitev v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.

55. člen

(1)

Habilitacijska komisija ima trinajst članov.

(2)

V komisiji so po en predstavnik umetniških akademij, biotehnike, medicine in veterine ter po dva predstavnika za področje družboslovja, humanistike, naravoslovja in tehnike.

(3)

Član habilitacijske komisije je tudi predstavnik študentov, ki ga predlaga študentski svet univerze.

(4)

Člane habilitacijske komisije izvoli senat univerze za dobo dveh let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati članic oziroma študentski svet univerze.

(5)

Član habilitacijske komisije je lahko redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

(6)

Člani habilitacijske komisije na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

56. člen

(1)

Habilitacijska komisija dela na sejah.

(2)

Habilitacijska komisija je sklepčna, če sta na seji navzoči dve tretjini vseh članov.

C) Upravni odbor univerze

57. člen

(1)

Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o zadevah gospodarske narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje Univerze.

(2)

Upravni odbor ima komisijo za kadrovske zadeve, po potrebi pa lahko ustanovi še druge komisije in delovna telesa.

58. člen

(1)

Upravni odbor ima devet članov, in sicer:

1)

tri predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev),

2)

enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,

3)

enega predstavnika študentov,

4)

enega predstavnika delodajalcev ter

5)

tri predstavnike ustanovitelja.

(2)

V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji.

59. člen

Upravni odbor:

1)

skupaj s senatom sprejema statut univerze,

2)

sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje univerze, njeno materialno poslovanje ter delovna razmerja,

3)

po predhodnem soglasju senata univerze sprejema letni program dela in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,

4)

sprejema finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,

5)

sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za delitev odhodkov zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,

6)

odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje univerze,

7)

daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,

8)

daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

9)

sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

10)

na predlog članic sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,

11)

sprejema odločitve o upravljanju premoženja univerze,

12)

sprejema poslovnik o svojem delu,

13)

sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.

60. člen

Mandat članov upravnega odbora je štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.

61. člen

(1)

Člane upravnega odbora iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, voli volilno telo, ki se oblikuje tako, da vanj izvoli vsaka članica po enega člana, ki ni član senata univerze.

(2)

Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so izvoljeni tisti trije kandidati, ki so prejeli največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov.

(3)

V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.

(4)

Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen študent prvega letnika dodiplomskega študija.

(5)

Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije, predstavnika delodajalcev pa določi univerza prek javnega poziva v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih predlagajo Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, Združenje managerjev Slovenije in Vlada Republike Slovenije.

(6)

Postopek volitev upravnega odbora določa poseben pravilnik.

(7)

Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo novega upravnega odbora skliče rektor.

(8)

Upravni odbor univerze opravlja svoje delo do konstituiranja novega upravnega odbora.

62. člen

Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja ali nasprotno.

63. člen

(1)

Upravni odbor deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik.

(2)

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.

(3)

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

(4)

Za sprejem statuta in drugih splošnih aktov je potrebna večina glasov vseh članov.

64. člen

Upravni odbor deluje po poslovniku, ki ga sprejme na prvi seji.

D) Študentski svet univerze

65. člen

(1)

Študentski svet univerze je organ študentov univerze.

(2)

Študentski svet sestavljajo predsedniki in podpredsedniki študentskih svetov članic univerze.

66. člen

(1)

Člani študentskega sveta na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika in dva podpredsednika.

(2)

Študentski svet lahko ob izvolitvi predsednika in podpredsednikov izvoli tudi njihove namestnike.

67. člen

Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom univerze mnenje o statutu univerze in o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja univerze in voli člane organov univerze in predlaga kandidate za njihova delovna telesa iz vrst študentov.

68. člen

(1)

Študentski svet univerze deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta.

(2)

Študentski svet je sklepčen, če je navzoča večina članov.

(3)

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

(4)

O sejah se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

2. Organi članice

A) Dekan

69. člen

(1)

Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico.

(2)

Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz 16. člena tega statuta.

(3)

Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o preoblikovanju univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.

(4)

Dekan odgovarja za zakonitost dela na članici.

70. člen

(1)

Dekana imenuje rektor za dobo dveh ali štirih let na predlog senata članice izmed njenih učiteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze. Dekan opravlja naloge dekana na delovnem mestu visokošolskega učitelja.

(2)

Dekan je lahko ponovno imenovan.

(3)

Rektor lahko razreši dekana pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa senata članice, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov senata članice.

(4)

Članica s svojimi pravili opredeli mandatno dobo dekana in način glasovanja senata članice za izvolitev dekana.

71. člen

(1)

Dekan pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa ter umetniškega dela:

-

izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem članice ter druga pooblastila v skladu z 69. členom Statuta UL,

1)

usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo,

2)

spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost članice, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice).

3)

v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,

4)

odloča o izvrševanju tistih opravil s področja materialnega poslovanja članice, ki so potrebna za tekoče in nemoteno izvajanje sprejetih programov iz nacionalnega programa visokega šolstvam

5)

najmanj enkrat na leto poroča o delu senatu članice in rektorju,

6)

sklicuje in vodi seje senata članice,

7)

odloča o zadevah s področja delovnih razmerij delavcev članice razen o zadevah, za katere je izrecno pristojen rektor (t.j. sklenitev, prenehanje delovnega razmerja, prerazporeditev iz ene članice na drugo, soglasje za dopolnilno delo),

8)

predlaga senatu članice kandidata za prodekana,

9)

kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študijskih zadevah, če ni s tem statutom določeno drugače,

10)

opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in splošnimi akti univerze.

(2)

Dekan odloča o delovnih razmerjih delavcev članice, ki opravljajo dejavnost iz 16. člena tega statuta.

72. člen

(1)

Članica ima enega ali več prodekanov. Število, mandat, način imenovanja in delovno področje prodekanov določi članica s pravili.

(2)

Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom določi prodekana, ki ga nadomešča. Pooblaščeni prodekan v času odsotnosti dekana izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem članice, razen pooblastil, ki so dodeljena dekanu in so neprenosljiva.

73. člen

(1)

Postopek za imenovanje dekana se začne šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.

(2)

Če senat članice do izteka mandata dekana ne predlaga kandidata za dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.

B) Senat članice

74. člen

(1)

Senat je najvišji strokovni organ članice.

(2)

Senat sestavljajo učitelji članice, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, in študentje. Član senata je lahko tudi učitelj kliničnega predmeta, ki ni zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom. Če tako določi članica s pravili, je lahko član senata članice tudi znanstveni delavec.

(3)

Senat ima najmanj devet članov. Število članov senata določi članica s pravili, tako da so v senatu enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice.

(4)

Sestavo senata in mandatno dobo določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj petina članov senata iz vrst študentov.

75. člen

(1)

Člane senata iz vrst študentov izvoli študentski svet članice.

(2)

Način volitev članov senata iz vrst študentov določi pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.

76. člen

Seje senata sklicuje in vodi dekan.

77. člen

(1)

Senat članice razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja raziskovalnega in razvojnega, umetniškega ter pedagoškega dela članice in predlaga senatu univerze sprejem ustreznih sklepov.

(2)

Senat zlasti:

1)

sprejema pravila članice,

2)

sprejema predlog študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, visoke strokovne izobrazbe in za izpopolnjevanje,

3)

sprejema predlog študijskih programov za podiplomski študij,

4)

predlaga rektorju v imenovanje dekana,

5)

v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje poročevalce o usposobljenosti kandidata,

6)

voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv razen rednega profesorja in znanstvenega svetnika, oziroma predlaga senatu univerze kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika,

7)

sprejema letni program dela članice,

8)

imenuje komisijo za ocene primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga senatu univerze v potrditev temo doktorske disertacije,

9)

imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,

10)

določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih del,

11)

imenuje mentorja oziroma somentorja podiplomskemu študentu,

12)

imenuje komisijo ter odloča o priznavanju tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanje,

13)

imenuje komisije in delovna telesa senata članice,

14)

kot drugostopenjski organ dokončno odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah, ko gre za pritožbo zoper odločbo organa članice na prvi stopnji,

15)

oblikuje predloge za univerzitetna priznanja,

16)

razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta članice s področja njegove pristojnosti,

Statut Univerze v Ljubljani

Časovnica