Statut Univerze v Ljubljani

194. Statut Univerze v Ljubljani

V skladu z ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze ter na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, dopolnitvami in popravki) in Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 28/00, s spremembami, dopolnitvami in popravki) sta Senat Univerze v Ljubljani na seji dne 10. 1. 2017 in 24. 1. 2017, ter Upravni odbor Univerze v Ljubljani na seji dne 16. 1. 2017 sprejela

S T A T U T
Univerze v Ljubljani

1 SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: univerza), katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, je avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.

2. člen

Ime univerze: Univerza v Ljubljani

Skrajšano ime: UL

Ime v latinskem jeziku: Universitas Labacensis

Ime v angleškem jeziku: University of Ljubljana

Sedež: Ljubljana

3. člen

Univerza je pravna oseba, ki v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun.

Univerza ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

Članica univerze ima pečat okrogle oblike, katerega obris tvori napis: Univerza v Ljubljani in ime ter sedež članice. Sredi pečata je grb Republike Slovenije.

Uporaba in varovanje pečatov univerze in članic se uredi s pravili.

4. člen

Univerza ima svoja simbola: znak in zastavo.

Univerza ima enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic in se uredi s pravilnikom univerze.

5. člen

V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

2 AVTONOMIJA UNIVERZE

6. člen

Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna in avtonomijo uresničuje s tem, da v skladu s svojim poslanstvom izvaja izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost, zlasti da samostojno:

-

oblikuje strategijo razvoja univerze,

-

določa pravila organizacije in delovanja univerze kot skupnosti študentov, pedagogov, raziskovalcev in strokovnih delavcev,

-

upravlja in razpolaga s svojim premoženjem,

-

odloča o volitvah in imenovanju svojih organov,

-

oblikuje študijske in raziskovalne programe ter določa način njihovega izvajanja v skladu z načeli odprte znanosti,

-

odloča o izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev ter sprejema merila zanje,

-

odloča o zaposlovanju učiteljev, znanstvenih delavcev, sodelavcev in strokovno-administrativnih ter tehničnih delavcev.

Univerza mora zagotavljati pogoje za varno in zdravo študijsko in delovno okolje za študente in zaposlene na univerzi v skladu z ustavo in drugimi pravnimi akti, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

7. člen

Na univerzi ni dopustno delovanje političnih strank. Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v primerih nujnega posredovanja, ko sta v nevarnosti življenje in telo ali premoženje večje vrednosti.

3 STATUSNE DOLOČBE

8. člen

Univerzo sestavljajo članice. Članice univerze so fakultete in umetniške akademije in so med seboj enakopravne. Njihovo skupno delovanje usklajuje rektorat.

Za potrebe skupnega delovanja in uresničevanja poslanstva univerze senat univerze ustanovi skupne organizacijske enote univerze.

Univerza ima lahko tudi pridružene članice.

Pridružene članice so lahko samostojni visokošolski zavodi in druge pravne osebe, ki se v univerzo vključijo na podlagi sklepa senata univerze o pridruženem članstvu.

3.1 Članice univerze

9. člen

Članice univerze so:

A)

Fakultete:

-

Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za pomorstvo in promet,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za šport,

-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za upravo,

-

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta,

-

Univerza v Ljubljani Zdravstvena fakulteta.

B)

Umetniške akademije:

-

Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo,

-

Univerza v Ljubljani Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,

-

Univerza v Ljubljani Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.

V pravnem prometu članice univerze uporabljajo ime univerze skupaj z imenom članice univerze.

10. člen

Članica univerze je javni zavod, ki ga ustanovi univerza. Članica univerze nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Članica univerze sklepa pogodbo o izvajanju in financiranju javne službe z univerzo.

V vsa razmerja v zvezi s to dejavnostjo stopa univerza. Sredstva za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka pridobijo članice univerze iz javnih sredstev prek univerze.

Članice univerze na podlagi pooblastila iz prvega odstavka tega člena vodijo računovodske evidence za poslovne dogodke pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega razvojnega in raziskovalnega programa, ki morajo biti ločene od evidenc za poslovne dogodke, kjer samostojno nastopajo v pravnem prometu.

11. člen

Univerza je lastnik premoženja, ki ga je pridobila iz javnih in drugih virov. S premoženjem univerze upravlja upravni odbor univerze s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Upravni odbor prenese v upravljanje na članice premoženje za izvajanje dejavnosti.

Univerza upravljanje s premoženjem uredi s pravilnikom.

3.1.1 Preoblikovanje univerze

12. člen

Univerza se preoblikuje:

-

z ustanovitvijo nove članice ali

-

z ustanovitvijo dislocirane enote ali

-

z vstopom nove članice v univerzo ali

-

s prenehanjem obstoja članice.

13. člen

V okviru univerze nastane nova članica, če:

-

ima opredeljeno študijsko in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško področje, ki ga ne izvaja nobena od članic, in akreditiran študijski program,

-

so zagotovljeni materialni in finančni pogoji za izvajanje študijskega in znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega programa,

-

so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski in raziskovalni sodelavci ter strokovno-administrativni in tehnični delavci, potrebni za izvedbo programa.

Ti pogoji veljajo tudi za vstop nove članice v univerzo.

14. člen

Postopki za ustanovitev dislocirane enote se vodijo v skladu z nacionalnimi merili o pogojih za izvajanje študijskih programov.

15. člen

V okviru univerze članica preneha obstajati:

-

če članica nima akreditiranih študijskih programov ali ne izpolnjuje pogojev iz druge in tretje alineje 13. člena tega statuta, ali

-

če se združi z dvema ali več obstoječimi članicami oziroma deli članic v novo članico in s tem nastane nova članica, ali se razdruži in s tem nastanejo nove članice, ali

-

z izločitvijo ali z izstopom.

16. člen

O preoblikovanju univerze odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov.

O ustanovitvi oziroma vstopu nove članice in ustanovitvi dislocirane enote odloča senat na predlog rektorja in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze o izpolnjevanju materialnih in finančnih pogojev.

O prenehanju članice v primeru razdružitve obstoječe članice, združitve dveh ali več obstoječih članic oziroma delov članic v novo članico, o izločitvi ali o izstopu članice, odloča senat na predlog senatov članic, ki se bodo preoblikovale, in po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze o izpolnjevanju materialnih in finančnih pogojev.

O prenehanju članice zaradi neizpolnjevanja pogojev odloča senat univerze na predlog rektorja po predhodnem mnenju upravnega odbora univerze o izpolnjevanju materialnih in finančnih pogojev in senata članice.

Sklep se posreduje ustanovitelju univerze v nadaljnji postopek potrditve preoblikovanja.

3.1.2 Notranja organiziranost članic

17. člen

Organizacijske enote članice so praviloma službe, oddelki, katedre, inštituti, klinike, laboratoriji, centri in knjižnice.

Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.

3.2 Skupne organizacijske enote univerze

18. člen

Skupne organizacijske enote univerze izvajajo in usklajujejo določene naloge univerze, ki so skupne vsem članicam. Izvajajo lahko tudi naloge, dogovorjene med univerzo in mednarodnimi organizacijami.

Naloge skupnih organizacijskih enot so:

-

pripravljanje strateških dokumentov razvoja na svojem področju,

-

pripravljanje enotnih standardov delovanja na svojem področju,

-

koordiniranje in usklajevanje skupnega nastopa in sodelovanja z inštituti v domačem in mednarodnem okolju,

-

zagotavljanje enotnih mehanizmov spremljanja in zagotavljanja kakovosti na svojem področju.

19. člen

Skupno organizacijsko enoto univerze ustanovi senat univerze na predlog vodstva ali članic univerze.

Skupno organizacijsko enoto univerze vodi predstojnik, ki ga imenuje rektor na predlog članic. Ostala notranje organizacijska pravila in delovanje skupnih organizacijskih enot določi senat univerze s sklepom o ustanovitvi.

Skupne organizacijske enote univerze so Doktorska šola Univerze v Ljubljani, Knjižnica Univerze v Ljubljani in Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani. Skupna organizacijska enota univerze je tudi druga organizacijska enota, ki jo ustanovi univerza.

Za usklajevanje dela med skupnimi organizacijskimi enotami in senatom univerze ter članicami univerze skrbi komisija senata. Skupna organizacijska enota univerze ima lahko tudi druga delovna telesa, v katerih lahko sodelujejo tudi predstavniki zunanjih organizacij, ki so vključene v izvajanje nalog te enote.

3.3 Pridružene članice

20. člen

V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in raziskovalni zavodi in druge pravne osebe, ki dopolnjujejo dejavnost univerze in dvigujejo njen ugled.

Pravna oseba, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojna in neodvisna ter mora imeti prostore in opremo za izvajanje svoje dejavnosti.

Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov.

21. člen

Pridružena članica uporablja ime Univerze v Ljubljani, v skladu s pogodbo o pridruženem članstvu. Diplome, spričevala in druge listine, ki jih izda pridružena članica, smejo vsebovati ime Univerze v Ljubljani v zvezi »Pridružena članica Univerze v Ljubljani«, ki sledi za navedbo polnega imena pridružene članice. Diploma pridružene članice ni diploma Univerze v Ljubljani.

22. člen

Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s pogodbo o pridruženem članstvu.

23. člen

Pridružena članica lahko:

-

uporablja informacijski in knjižnični sistem univerze,

-

sodeluje pri delu senata v zadevah, ki se nanašajo na izvajanje pogodbe,

-

uporablja raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,

-

predloži senatu univerze svoj študijski program v potrditev,

-

sodeluje pri izvajanju študijskih programov članic.

24. člen

Status pridruženi članici preneha z izstopom ali izključitvijo na podlagi sklepa senata univerze, sprejetega z dvotretjinsko večino vseh članov.

4 DEJAVNOST UNIVERZE IN ČLANIC

4.1 Izvajanje dejavnosti v okviru nacionalnega programa

25. člen

Univerza prek svojih članic izvaja izobraževalno, raziskovalno, razvojno in umetniško dejavnost, na področjih, določenih v prilogi statuta, na podlagi matičnosti.

Univerza prek svojih članic opravlja tudi temeljno, razvojno in uporabno raziskovalno delo, tudi na umetniškem področju.

Članice lahko poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravljajo tudi druge dejavnosti na podlagi javnih pooblastil in koncesij.

Univerza lahko neposredno organizira izvajanje znanstvenoraziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov ter druge oblike in dejavnosti, povezane s prenosom znanja.

Univerza prek rektorata izvaja skupne naloge za vse članice, zlasti:

-

vzpostavlja in vzdržuje enotni informacijski sistem,

-

vzpostavi in vzdržuje karierni center,

-

vzpostavi in vzdržuje enotni knjižnični sistem, arhiv univerze in digitalni repozitorij,

-

organizira in izvaja skupne programe obštudijske dejavnosti na Univerzi v Ljubljani,

-

organizira interdisciplinarni študij,

-

spremlja in zagotavlja kakovost izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,

-

koordinira in evidentira sodelovanja v mednarodnih projektih na področju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela,

-

upravlja z intelektualno lastnino Univerze v Ljubljani,

-

vzpostavi in skrbi za enoten protokol na univerzi,

-

vzpostavi in vzdržuje evidence (kadrovske, finančne, študentske in študijske ipd.),

-

izvaja nadzor nad poslovno finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo konsolidirane bilance,

-

načrtuje in vodi investicije,

-

vzpostavlja in vodi centralne evidence premoženja univerze in članic,

-

koordinira in nadzoruje smotrno rabo in vzdrževanje prostorov ter opreme univerze in članic.

4.2 Izvajanje dejavnosti, ki ne spadajo v okvir nacionalnih programov

26. člen

V skladu z zakonom, ki ureja delovanje univerze, in Odlokom o preoblikovanju Univerze v Ljubljani lahko članica opravlja tudi drugo izobraževalno, raziskovalno, umetniško, razvojno, strokovno in svetovalno dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti, ki so opredeljene v prilogi statuta (tržna dejavnost).

Sredstva v okviru druge (tržne) dejavnosti se ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Pogoji in elementi določitev vrednosti storitev in porabo sredstev (npr. šolnine, vrednost svetovalnih storitev) se urejajo s pravilniki.

Članica ima svoj račun, na katerega neposredno pridobiva finančna sredstva.

4.3 Izvajanje dela zunaj Univerze v Ljubljani

27. člen

Zaposleni ne smejo brez soglasja Univerze v Ljubljani za svoj ali tuj račun opravljati pedagoškega, raziskovalnega, umetniškega, razvojnega, strokovnega in svetovalnega dela na področjih, ki spadajo v dejavnosti, ki jih dejansko opravlja Univerza v Ljubljani, in pomeni ali bi lahko pomenilo za Univerzo v Ljubljani konkurenco. Šteje se, da je soglasje dano, če je delo opravljeno za osebo, s katero ima Univerza v Ljubljani sklenjeno pogodbo o sodelovanju, ali če je Univerza v Ljubljani zaposlenemu v skladu s predpisanimi postopki dala soglasje za opravljanje dopolnilnega dela.

Prejšnji odstavek ne velja za občasna kratkotrajna dela in storitve, kot so posamezna predavanja, objava člankov in razprav, mnenja, seminarji, mojstrski tečaji, recenzije in podobno.

Pogoje in način izdaje soglasja iz prvega odstavka se podrobneje uredi v pravilniku, ki ga sprejme senat univerze s soglasjem upravnega odbora univerze.

4.4 Financiranje dejavnosti

28. člen

Za izvajanje dejavnosti v okviru nacionalnih programov pridobiva univerza sredstva iz proračuna Republike Slovenije, iz evropskih in drugih mednarodnih sodelovanj ter projektov.

Dejavnost univerze se financira tudi iz:

-

šolnin in drugih prispevkov za študij,

-

plačil za opravljene storitve,

-

dotacij, donacij, dediščin in daril ter

-

drugih virov.

Način določanja šolnin, vrste prispevkov in postopek sprejemanja cenika šolnin in prispevkov se opredeli v pravilniku univerze.

Za drugo (tržno) dejavnost se šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo blaga in storitev v pogojih konkurence. Kadar univerza ali članica opravlja drugo (tržno) dejavnost mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.

Skupne naloge univerze se financirajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije za študijsko dejavnost in iz nadomestila članic. Nadomestilo članice določi upravni odbor univerze, pri čemer upošteva celotni prihodek članic in druge osnove, ki so določene s pravili.

4.5 Načrtovanje in poročanje

29. člen

Univerza sprejme strategijo za najmanj štiriletno obdobje in na podlagi tega letni program dela.

Letni program dela vsebuje:

-

letni delovni načrt,

-

kadrovski načrt,

-

načrt upravljanja s stvarnim premoženjem in

-

finančni načrt.

V letnem delovnem načrtu morajo biti določeni dolgoročni cilji, ki so usklajeni z nacionalnim programom in strategijo univerze, ter kratkoročni cilji za leto, za katero se sprejema letni delovni načrt.

30. člen

Univerza sprejme za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, letno poročilo.

Letno poročilo vsebuje:

-

poslovno poročilo,

-

poročilo o kakovosti,

-

računovodsko poročilo in

-

izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ.

5 UPRAVLJANJE UNIVERZE

5.1 Organi univerze

31. člen

Organi univerze so:

-

rektor,

-

senat,

-

upravni odbor in

-

študentski svet.

32. člen

Organi članice univerze so:

-

dekan,

-

senat,

-

akademski zbor,

-

upravni odbor in

-

študentski svet.

Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.

33. člen

Rektor in prorektorji ne morejo biti člani upravnega odbora.

Funkciji članstva v senatu univerze in upravnem odboru univerze sta nezdružljivi. Funkcija dekana je nezdružljiva s članstvom v upravnem odboru univerze. Funkcija dekana je nezdružljiva s funkcijo rektorja in prorektorja.

34. člen

Postopki kandidiranja, volitev in razrešitev organov univerze se v delu, ki jih ne ureja ta statut, uredijo s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze. K določbam, ki opredeljujejo volitve v študentski svet univerze, mora predhodno pridobiti soglasje študentskega sveta univerze.

5.1.1 Rektor

35. člen

Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, tako da zlasti:

1.

zagotavlja in odgovarja za zakonitost dela univerze ter za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,

2.

podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza z drugimi pravnimi subjekti,

3.

sklicuje in vodi seje senata univerze,

4.

usklajuje izobraževalno, raziskovalno in razvojno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva,

5.

s soglasjem senata sprejema smernice in standarde o zagotavljanju kakovosti delovanja univerze,

6.

imenuje prorektorje izmed kandidatov, ki jih potrdi senat, in jim določi področje dela,

7.

predlaga upravnemu odboru imenovanje glavnega tajnika,

8.

na podlagi volitev imenuje dekana članice,

9.

imenuje dekana članice, če članica na volitvah ne izvoli dekana,

10.

na predlog dekana članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja pedagoških delavcev in o soglasjih za njihovo delo zunaj univerze,

11.

določa sistemizacijo delovnih mest na univerzi, pri čemer določa sistemizacijo delovnih mest uprave na predlog glavnega tajnika univerze,

12.

na podlagi soglasja senata univerze sprejema merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,

13.

promovira doktorje znanosti in doktorje umetnosti,

14.

podeljuje nagrade in priznanja univerze,

15.

poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,

16.

sklepa o razpisu in izvedbi volitev članov senata, upravnega odbora univerze in študentskega sveta univerze,

17.

imenuje delovne skupine za opravljanje nalog, pomembnih za univerzo,

18.

odloča o priznanju v tujini pridobljene izobrazbe za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov univerze,

19.

opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.

Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti prorektorje, dekane članic in glavnega tajnika univerze. V času daljše odsotnosti dekana ali glavnega tajnika rektor prenese pooblastila, ki jih je prenesel na dekana članice, na prodekana, ki ga je dekan imenoval za svojega namestnika v odsotnosti, oziroma na pomočnika glavnega tajnika, ki ga je imenoval za čas odsotnosti glavni tajnik.

36. člen

Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.

Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti iste pravice in dolžnosti kot rektor.

a. Volitve rektorja

37. člen

Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom.

Rektor je izvoljen za dobo štirih let. Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

38. člen

Rektorja izvolijo na splošnih neposrednih volitvah, tri skupine volivcev, in sicer:

-

visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so zaposleni na univerzi vsaj za polovični delovni čas, razen učitelji kliničnih predmetov, ki morajo biti zaposleni vsaj v obsegu 25 odstotkov polnega delovnega časa,

-

študentje,

-

strokovno-administrativni in tehnični delavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas.

Skupine volivcev imajo različne uteži pri seštevanju glasov, tako da imata skupini študentov in strokovnih delavcev vsaka po 20 odstotkov vseh glasov.

Volitve potekajo sočasno na vseh članicah. Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot 50 odstotkov vseh veljavnih glasov.

Podrobnejši postopek volitev določi senat v pravilniku.

39. člen

Senat univerze 8 mesecev pred potekom mandata rektorja sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega rektorja ter imenuje volilno komisijo.

Senati članic v 30 dneh po začetku postopka predlagajo kandidate.

Volilna komisija objavi listo kandidatov po poteku roka za prijavo kandidatov.

40. člen

Če nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine vseh veljavnih glasov, se opravi drugi krog volitev.

Volilni upravičenci prvega kroga volitev volijo rektorja izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov.

Če na volitvah v prvem krogu dobi več kandidatov enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, kandidate za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi volilna komisija z žrebom.

Za rektorja je izvoljen kandidat, ki je dobil potrebno večino veljavnih glasov. Če dobita oba kandidata enako število glasov, se rektorja izbere z žrebom, ki ga opravi volilna komisija.

Žreb se opravi na izredni seji senata univerze.

40.a člen

Pogodbo o zaposlitvi z novoizvoljenim rektorjem podpiše predsednik Upravnega odbora Univerze v Ljubljani.

b. Razrešitev rektorja

41. člen

Rektor lahko sam predlaga svojo razrešitev ali pa njegovo razrešitev predlagajo senati večine članic. O razrešitvi odloča senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov senata.

42. člen

Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega od prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge.

Novoizvoljeni rektor nastopi mandat z naslednjim 1. oktobrom.

5.1.1.1 Prorektor

43. člen

Univerza ima največ pet prorektorjev, ki so zadolženi za pripravo strateških usmeritev in razvoj dejavnosti univerze, tako da so zastopana različna področja univerze.

Prorektorje imenuje rektor. Novoizvoljeni rektor mora najkasneje na seji Senata UL, kjer Volilna komisija poroča o izidu volitev rektorja, javno predstaviti prorektorje. Rektor mora pri izbiri prorektorjev slediti raznoliki in enakopravni zastopanosti področij, ki jih gojijo članice UL, in si prizadevati k uravnoteženi zastopanosti po spolu. Senat UL na podlagi predloga rektorja potrdi kandidate za prorektorja.

Prorektor je redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom. Prorektor ne sme biti zaposlen na članici, s katere prihaja rektor.

Mandat prorektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši prorektorja pred iztekom njegovega mandata.

5.1.1.2 Pomočnik rektorja

44. člen

Rektor lahko za splošno pravno področje, finančno področje ter po potrebi tudi za druga strokovna področja imenuje največ dva pomočnika in jima določi naloge s sklepom o imenovanju.

Za pomočnika rektorja je lahko imenovan, kdor ima:

1) najmanj VIII. raven izobrazbe (Slovensko ogrodje kvalifikacij – SOK),

2) izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,

3) vsaj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih,

4) znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Mandat pomočnika rektorja je vezan na mandat rektorja. Rektor lahko razreši pomočnika rektorja pred iztekom njegovega mandata.

5.1.1.3 Rektorjev kolegij in kolegij dekanov

45. člen

Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij in kolegij dekanov.

Rektorjev kolegij sestavljajo rektor, prorektorji, predsednik upravnega odbora, glavni tajnik univerze in pomočnika rektorja; kolegij dekanov pa rektor, prorektorji, dekani članic in predsednik študentskega sveta univerze.

5.1.1.4. Notranja revizija

45.a člen

Na Univerzi v Ljubljani deluje skupna služba notranje revizije za področje celotnega poslovanja članic in rektorata (uprave). O svojih ugotovitvah neposredno poroča rektorju in upravnemu odboru, ter dekanu tiste članice, na kateri je bila opravljena revizija.

Rektor o ugotovitvah notranje revizijske službe, pomembnih za poslovanje članic, seznani dekane.

5.1.2 Senat univerze

46. člen

Senat je najvišji strokovni organ univerze.

Za člane senata so lahko izvoljeni zaposleni z nazivom visokošolskega učitelja in/ali znanstvenega delavca, ki so zaposleni na univerzi za polni delovni čas, in študentje univerze. Za člana senata je lahko izvoljen tudi učitelj medicinskega kliničnega predmeta, če je zaposlen na univerzi vsaj v obsegu 25 odstotkov polnega delovnega časa.

Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika prve stopnje študija ali enovitega magistrskega študija.

Rektor je po položaju predsednik senata.

Član senata brez pravice glasovanja je predstojnik skupne organizacijske enote univerze.

Za ugotavljanje sklepčnosti se štejejo samo tisti člani, ki imajo pravico glasovanja.

47. člen

Mandatna doba članov senata iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev je 4 leta, iz vrst študentov pa 1 leto. Član senata je lahko ponovno izvoljen.

48. člen

Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda rektor.

Senat vsake članice v roku 30 dni od sprejema sklepa o izvedbi volitev izvoli v senat univerze po enega predstavnika.

Študentski svet univerze v roku iz prejšnjega odstavka izvoli v senat univerze toliko predstavnikov študentov, da tvorijo petino članov senata z glasovalno pravico.

Senat članice lahko za čas daljše odsotnosti člana senata univerze imenuje nadomestnega člana, ki ima v tem času enake pravice in obveznosti člana senata.

49. člen

Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.

Seja senata univerze je sklepčna, če sta na seji navzoči dve tretjini članov, ki imajo glasovalno pravico.

Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov z glasovalno pravico, če ni s tem statutom določeno drugače.

Za sprejem statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata z glasovalno pravico.

Glasovanje na sejah senata je javno, če ni s tem statutom določeno drugače.

50. člen

Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, katerega posledica je povečana poraba finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora.

51. člen

Seje senata sklicuje in vodi rektor.

Rektor skliče sejo senata po potrebi ali na zahtevo članice, in sicer v roku 30 dni od prejema zahteve članice. Sklic seje senata lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.

O seji se piše zapisnik, ki ga podpišeta rektor in glavni tajnik univerze.

52. člen

Senat univerze:

1.

sprejme strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,

2.

daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu univerze,

3.

sprejme statut univerze v enakem besedilu kot upravni odbor,

4.

po predhodnem mnenju upravnega odbora o izpolnjevanju materialnih in finančnih pogojev odloča o preoblikovanju univerze ter o drugih statusnih spremembah,

5.

daje mnenje o predlogih nacionalnih programov visokega šolstva ter raziskovalne in razvojne dejavnosti,

6.

sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalne, umetniške ter raziskovalne in razvojne dejavnosti univerze,

7.

sprejema izhodišča in strategijo za raziskovalno, razvojno in umetniško delo na univerzi,

8.

sprejema enotne strategije skupnih organizacijskih enot univerze in druge dokumente,

9.

na podlagi predloga senata članice potrdi dispozicije doktorskih disertacij in določa vsebino delovanja Doktorske šole,

10.

na predlog senata članice sprejema študijske programe in spremembe obveznih sestavin programov,

11.

potrjuje razpis za vpis v študijske programe,

12.

na predlog članice imenuje člane programskih svetov interdisciplinarnih študijskih programov,

13.

daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih zavodov,

14.

sprejme merila in postopke za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,

15.

sprejme merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah visokošolskih učiteljev umetniških področij,

16.

imenuje delovna telesa senata univerze in jim določa naloge,

17.

daje soglasje k merilom za ocenjevanje kakovosti in sprejema usmeritve za izboljšanje znanstvenoraziskovalne, umetniške in izobraževalne dejavnosti članic,

18.

v enakem besedilu kot Upravni odbor UL sprejme poslovno poročilo in poročilo o kakovosti (samoevalvacijsko poročilo),

19.

prek habilitacijske komisije daje članicam univerze soglasje pred prvo in pred tretjo ali vsako nadaljnjo izvolitvijo v naziv za visokošolske učitelje, znanstvene delavce, razen za redne profesorje in znanstvene svetnike,

20.

voli v naziv redni profesor in znanstveni svetnik,

21.

v pritožbenem postopku, na drugi stopnji, voli v nazive, razen v naziv redni profesor in znanstveni svetnik,

22.

odloča o pritožbi kandidata zoper odločitev senata članice univerze o izvolitvi v naziv,

23.

odloča o odvzemu znanstvenega naslova doktor znanosti in umetniškega naslova doktor umetnosti,

24.

odloča o podelitvi častnega doktorata, naziva »zaslužni profesor« in naziva »častni senator Univerze v Ljubljani«,

25.

sprejme okviren študijski koledar,

26.

potrjuje kandidate za prorektorje,

27.

razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,

28.

opravlja druge naloge in odloča v drugih zadevah, za katere ni določeno, da o njih odloča drug organ univerze.

Senat lahko za opravljanje posameznih opravil iz svoje pristojnosti pooblasti delovno telo senata univerze.

5.1.2.1 Delovna telesa senata univerze

53. člen

Senat ima naslednja delovna telesa:

-

habilitacijsko komisijo,

-

komisijo za podeljevanje priznanj pomembnih umetniških del,

-

komisije za področje izobraževanja,

-

komisije za področje raziskovanja in prenosa znanja in za inovacije,

-

komisije za nagrade in priznanja,

-

komisijo za pritožbe študentov in druge komisije za študentske zadeve,

-

statutarno komisijo,

-

komisijo za etična vprašanja,

-

komisijo za kakovost,

-

komisijo za razvoj knjižničnega sistema.

Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druga delovna telesa.

Sestavo in število članov delovnega telesa, njegove naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače. Mandat članov iz vrst študentov je eno leto.

54. člen

Delovna telesa senata opravljajo svoje naloge na sejah. Člani delovnih teles izmed sebe na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.

Seja delovnega telesa je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov, razen pri habilitacijski komisiji, katere seja je sklepčna, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.

O sejah se vodijo zapisniki.

Habilitacijska komisija

55. člen

Habilitacijska komisija predlaga senatu univerze izvolitev v naziv rednega profesorja ali znanstvenega svetnika ter v imenu senata univerze odloča o izdaji soglasja senata univerze pred prvo in pred tretjo ali vsako nadaljnjo izvolitvijo v naziv za preostale nazive visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Izjema je zgolj naziv lektor, o katerem habilitacijska komisija odloča le pri prvi izvolitvi v naziv.

56. člen

Habilitacijska komisija ima največ 17 članov.

V komisiji so najmanj po en predstavnik s področja biotehnike, medicine in veterine ter najmanj po dva predstavnika s področja družboslovja, humanistike, naravoslovja, tehnike in umetnosti, ki jih predlagajo senati članic. Član habilitacijske komisije je tudi predstavnik študentov.

Člane habilitacijske komisije izvoli senat univerze za dobo štirih let.

Član habilitacijske komisije je redni profesor, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.

Komisija za pritožbe študentov univerze

Statut Univerze v Ljubljani

Časovnica