Zakon o športu (ZSpo)

929. Zakon o športu (ZSpo)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o športu (ZSpo)

Razglašam zakon o športu (ZSpo), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 1998

Št. 001-22/37/98

Ljubljana, dne 12. marca 1998

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O ŠPORTU (ZSpo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(javni interes v športu)

Delovanje v športu je interesno in prostovoljno.

Država in lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa v športu.

2. člen

(obseg javnega interesa)

Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena v vseh segmentih športa, ki se opredelijo v Nacionalnem programu športa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) in programih športa lokalnih skupnosti, zlasti na področju:

-

športne vzgoje,

-

športne rekreacije,

-

kakovostnega športa,

-

vrhunskega športa,

-

športa invalidov.

Športna vzgoja po tem zakonu je dejavnost otrok in mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega vzgojno-izobraževalnega programa, ne glede na njegovo pojavno obliko.

Športna rekreacija po tem zakonu je športna dejavnost odraslih vseh starosti in družin.

Kakovostni šport po tem zakonu je priprava in tekmovanje posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in jih program športne rekreacije ne zadovoljuje.

Vrhunski šport po tem zakonu je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.

Šport invalidov po tem zakonu je dejavnost invalidov vseh starosti, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom.

3. člen

(uresničevanje javnega interesa)

Država uresničuje javni interes v športu tako, da:

-

zagotavlja sredstva za realizacijo nacionalnega programa,

-

spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti,

-

načrtuje, gradi in vzdržuje javne športne objekte,

-

vodi stimulativno davčno politiko.

Lokalna skupnost uresničuje javni interes v športu tako, da:

-

zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa,

-

spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti,

-

načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte.

Sredstva za uresničevanje javnega interesa na ravni države in lokalnih skupnosti se zagotavljajo iz državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna sredstva).

4. člen

(naloge v športu)

Naloge v športu lahko opravlja vsaka domača ali tuja fizična ali pravna oseba kot pridobitno ali nepridobitno dejavnost, če zakon ne določa drugače.

II. NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA

5. člen

(nacionalni program)

Način uresničevanja javnega interesa v športu se opredeli z nacionalnim programom, ki ga sprejme Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Pred določitvijo predloga nacionalnega programa si mora vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasje Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: Olimpijski komite Slovenije).

Če Olimpijski komite Slovenije in vlada ne dosežeta soglasja iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih, vlada predloži nacionalni program v obravnavo Državnemu zboru, če z njim po ponovni obravnavi soglaša Strokovni svet Republike Slovenije za šport.

6. člen

(vsebina)

Nacionalni program določa zlasti:

-

izhodišča in usmeritve športa,

-

vsebino in obseg posameznih pojavnih delov dejavnosti v športu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, kot so športna vzgoja, športno rekreativna dejavnost, vrhunski šport, kakovostni šport, šport študentov in šport invalidov,

-

razvojne in strokovne naloge v športu,

-

upravljanje športa,

-

okvirna merila za finančno ovrednotenje.

III. LETNI PROGRAM ŠPORTA

7. člen

(letni program)

Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim programom, ki ga sprejme vlada in letnimi programi, ki jih sprejmejo lokalne skupnosti.

Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu in proračunih lokalnih skupnostih.

Za uresničevanje javnega interesa v športu, opredeljenega z letnim programom, se zagotavljajo javna sredstva za sofinanciranje naslednjih vsebin:

-

interesna športna vzgoja otrok in mladine,

-

športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

-

športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju),

-

športna dejavnost študentov,

-

kakovostni šport,

-

vrhunski šport,

-

športna rekreacija,

-

šport invalidov,

-

šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,

-

izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,

-

delovanje Olimpijskega komiteja Slovenije, zvez športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezne športne panoge (v nadaljnjem besedilu: nacionalne panožne športne zveze) in drugih asociacij v športu ter izvedba njihovih programov,

-

informatika v športu,

-

znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu,

-

informiranje o športu v medijih,

-

založniška dejavnost v športu,

-

propagandna dejavnost v športu,

-

razvojno-raziskovalna dejavnost, meritve, analize in svetovanja,

-

eksperimentalni programi v športu in

-

mednarodna dejavnost v športu.

Pred sprejemom letnega programa si mora vlada pridobiti mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in Olimpijskega komiteja Slovenije.

8. člen

(izvajalci letnega programa športa)

Izvajalci letnega programa športa po tem zakonu so:

-

športna društva,

-

nacionalne panožne športne zveze in zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza v Avstriji in Zveza Slovencev na Madžarskem,

-

Olimpijski komite Slovenije,

-

zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,

-

ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,

-

vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in srednje strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.

Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa.

Delovanje izvajalcev iz prvega odstavka tega člena poteka po pravilih, ki jih izvajalci določijo s temeljnim aktom in v skladu s tem zakonom.

Če je za športno panogo ustanovljenih več nacionalnih panožnih športnih zvez, ima v skladu s tem zakonom določene pravice in obveznosti le tista, ki je včlanjena v Olimpijski komite Slovenije ali v mednarodno športno zvezo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport.

9. člen

(normativi in standardi)

Za izvajanje letnega programa, ki ga v skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejme vlada, podrobnejša merila določi minister, pristojen za šport (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport.

Za izvajanje letnih programov, ki jih v skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejmejo lokalne skupnosti, določijo podrobnejša merila lokalne skupnosti.

Merila iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujejo:

-

razvrstitev športnih panog v skupine glede na vsebino,

-

razvrstitev športnih panog glede na razširjenost in uspešnost,

-

programe, ki so v javnem interesu in njihov obseg,

-

višino sofinanciranja izbranih programov, ki so v javnem interesu.

10. člen

(javni razpis)

Izvajalca letnega programa na državnem nivoju izbere ministrstvo, pristojno za šport, na podlagi javnega razpisa.

Izvajalce letnega programa v lokalni skupnosti izbere pristojni organ lokalne skupnosti, na podlagi javnega razpisa.

11. člen

(pogodba)

Z izvajalcem letnega programa sklene ministrstvo pogodbo, v kateri se določi:

-

vsebina in obseg programa,

-

čas realizacije programa,

-

pričakovani dosežki,

-

obseg sredstev, ki se zagotovijo iz državnega proračuna,

-

druge medsebojne pravice in obveznosti.

Z izvajalcem programa športa v lokalni skupnosti sklene pogodbo pristojni organ lokalne skupnosti.

12. člen

(izvršilni predpis)

Način in postopek izbora izvajalcev letnega programa, sofinanciranje in spremljanje izvajanja programov športa podrobneje določi minister.

IV. STROKOVNI SVET

13. člen

(strokovni svet)

Za odločanje o strokovnih zadevah v športu ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov vlada ustanovi Strokovni svet Republike Slovenije za šport (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).

Člane strokovnega sveta imenuje vlada za šest let in so lahko ponovno imenovani.

14. člen

(organiziranje delovanja)

Za posamezna področja svojega delovanja lahko strokovni svet oblikuje komisije, ekspertne skupine in druga delovna telesa.

Organiziranje in način dela strokovnega sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.

Strokovne in administrativne naloge za strokovni svet opravlja ministrstvo. Sredstva za delovanje strokovnega sveta se zagotavljajo iz sredstev državnega proračuna.

15. člen

(sestava)

Strokovni svet ima predsednika in 16 članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja športne vzgoje, športne rekreacije, kakovostnega športa in vrhunskega športa, ter iz vrst zasebnikov oziroma podjetnikov na področju športa, od tega enega na predlog nacionalnih panožnih športnih zvez, ki niso vključene v Olimpijski komite Slovenije in sedem na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije.

Predsednika imenuje strokovni svet izmed svojih članov.

16. člen

(pristojnosti)

Strokovni svet:

-

določa programe usposabljanja za opravljanje strokovnega dela v športu, nosilce usposabljanja ter način preverjanja usposobljenosti,

-

določi ustrezno strokovno izobrazbo za strokovne delavce v športu,

-

ugotavlja in določa, katera nacionalna panožna športna zveza ima pooblastilo iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona,

-

določi kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnih dosežkov in trajanje naziva vrhunski športnik,

ter

daje mnenja in predloge:

-

k določitvi predloga nacionalnega programa,

-

k določitvi nalog v športu,

Zakon o športu (ZSpo)

Časovnica