Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih...

2931. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Na podlagi 27. člena zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02) in prvega odstavka 41. člena, drugega in tretjega odstavka 78. člena, tretjega odstavka 85. člena in prvega odstavka 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(predmet urejanja)

(1)

Ta uredba ureja:

-

postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljevanju: organi državne uprave),

-

skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave,

-

vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti,

-

razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: organi javne uprave) in v pravosodnih organih,

-

uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih javne uprave in v pravosodnih organih,

-

položaje v organih javne uprave, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju,

-

razvrstitev strokovno tehničnih delovnih mest v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.

(2)

Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista, ki so izrecno urejena s to uredbo.

2. člen

(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)

(1)

Določbe te uredbe o aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se uporabljajo tudi za njegove spremembe in dopolnitve, če ta uredba ne določa drugače.

(2)

Sistemizacija mora biti v skladu z zakonom, s to uredbo in drugimi predpisi.

(3)

Sistemizacija mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu predvidena za plače in druge osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec.

(4)

Za skladnost sistemizacije z akti iz tega člena odgovarja predstojnik.

II. POSTOPEK SPREJEMANJA AKTA O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE

3. člen

(postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za organe državne uprave)

(1)

Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2)

Sprejeta sistemizacija se posreduje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ki v skladu z zakonom izdaja soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri sprejemanju sistemizacije spoštovan 26. člen zakona o javnih uslužbencih.

(3)

Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji v primeru, če sistemizacija ni skladna z akti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(4)

Vlada mora odločiti o soglasju najkasneje v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v roku iz tega odstavka, se šteje, da je soglasje dano.

(5)

Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da sistemizacija ni skladna s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev ali ministra za javno upravo in mu predlaga, da ukrepa v skladu s predpisi.

4. člen

(spremembe sistemizacije brez soglasja vlade)

(1)

Za manjše spremembe sistemizacije organa državne uprave ali zaradi uskladitve sistemizacije organa državne uprave z zakonom soglasje vlade ni potrebno.

(2)

Manjša sprememba sistemizacije je sprememba oziroma dopolnitev sistemizacije organa državne uprave, ki se ne nanaša na več kot sedemdeset delovnih mest ter hkrati ne na več kot petnajst odstotkov delovnih mest v posameznem organu državne uprave, oziroma dvajset odstotkov delovnih mest v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

(3)

Pri spremembah posameznih elementov sistemizacije organa državne uprave, ki ne pomenijo povečanja potrebnih finančnih sredstev, gre za manjše spremembe sistemizacije ne glede na število delovnih mest, na katera se spremembe nanašajo.

(4)

Če se sprememba nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.

(5)

Manjše spremembe sistemizacije se takoj po sprejemu posredujejo ministrstvu, pristojnemu za upravo.

4.a člen

(ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti)

Če inšpektor za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v veljavni sistemizaciji, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, inšpektor o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ki predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti ali druge ustrezne ukrepe.

5. člen

(veljavnost sistemizacije)

(1)

Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča:

-

seznanitev s sprejetjem sistemizacije oziroma njenih sprememb in dopolnitev ter

-

dostop do celotne njene vsebine vsem zaposlenim v organu, če zakon ne določa drugače, upoštevaje velikost organa, opremljenost s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijske razmere, pri čemer mora biti zagotovljeno, da je sistemizacija dostopna zaposlenim na vpogled kadarkoli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.

(2)

Sistemizacija, za katero je dano soglasje vlade, začne veljati z dnem, ki je v njej določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo na način iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3)

Manjše spremembe sistemizacije začnejo veljati z dnem, ki je določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo na način iz prvega odstavka tega člena.

6. člen

(omejitve nadomestnih zaposlitev)

(1)

V skupnem kadrovskem načrtu se lahko za vse organe državne uprave oziroma za posamezne organe državne uprave določi, da morajo v določenem obdobju zmanjšati število zaposlitev oziroma obseg sredstev, potrebnih za plače in druge obveznosti delodajalca.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko v skupnem kadrovskem načrtu določi ukrep kontrole nadomestnih zaposlitev. V tem primeru s prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s premestitvijo v drug organ ni mogoča nadomestna zaposlitev brez soglasja vlade.

(3)

Vlada lahko da soglasje k nadomestni zaposlitvi, če organ izkaže, da zaradi posebnosti izpraznjenega delovnega mesta z notranjimi rezervami (premestitvami, racionalizacijo dela, reorganizacijo) ne more zagotoviti izvajanja svojih rednih nalog.

(4)

Vlada mora o soglasju k nadomestni zaposlitvi odločiti najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga. Če v tem roku vlada soglasja ne zavrne, ali ga zavrne po izteku tega roka, se šteje, da je soglasje dano.

III. NOTRANJA ORGANIZACIJA ORGANOV DRŽAVNE UPRAVE

III.A) Splošne določbe o notranji organizaciji

7. člen

(načela za določanje notranje organizacije organov državne uprave)

Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora:

-

strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog,

-

učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,

-

usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in

-

učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

8. člen

(vsebina notranje organizacije organov državne uprave)

Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo:

-

notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,

-

način vodenja notranjih organizacijskih enot,

-

naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in

-

način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.

8.a člen

V skladu z dogovorom predstojnikov lahko en organ državne uprave opravlja finančne, kadrovske in druge spremljajoče naloge za drug organ državne uprave.

9. člen

(vrste notranjih organizacijskih enot)

(1)

Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so:

-

kabinet,

-

direktorat,

-

sekretariat,

-

urad,

-

sektor,

-

inšpekcija,

-

oddelek,

-

center,

-

služba,

-

glavna pisarna,

-

območna enota,

-

izpostava,

-

referat,

-

krajevni urad,

-

diplomatsko predstavništvo in

-

konzulat.

(2)

Območni enoti ter izpostavi se lahko v skladu z zakonom ali s to uredbo določi tudi drugačno poimenovanje.

III.B) Notranja organizacija ministrstva

10. člen

(kabinet)

(1)

Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.

(2)

V kabinetu se lahko sistemizirajo tako delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen, kot tudi delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas.

(3)

Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prvega odstavka tega člena.

11. člen

(določitev števila delovnih mest v kabinetih za čas trajanja funkcije vlade)

(1)

Število delovnih mest za določen čas v posameznih kabinetih se določi s posebnim sklepom vlade v skladu s to uredbo.

(2)

Pri določitvi števila delovnih mest v posameznem kabinetu se upošteva skupno število zaposlenih.

12. člen

(direktorat)

Direktorat se oblikuje za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu.

13. člen

(število in vrste direktoratov)

V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:

1.

v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

-

Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela,

-

Direktorat za trg dela in zaposlovanje,

-

Direktorat za socialne zadeve,

-

Direktorat za družino,

-

Direktorat za invalide;

2.

v Ministrstvu za finance:

-

Direktorat za ekonomsko in fiskalno politiko,

-

Direktorat za javno premoženje,

-

Direktorat za finančni sistem,

-

Direktorat za zakladništvo,

-

Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov,

-

Direktorat za proračun,

-

Direktorat za javno računovodstvo;

3.

v Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport:

-

Direktorat za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo,

-

Direktorat za notranji trg,

-

Direktorat za turizem,

-

Direktorat za šport,

-

Direktorat za lesarstvo,

-

Direktorat za razvojna sredstva;

4.

v Ministrstvu za javno upravo:

-

Direktorat za javni sektor,

-

Direktorat za stvarno premoženje,

-

Direktorat za javno naročanje,

-

Direktorat za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem,

-

Direktorat za kakovost;

5.

v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:

-

Direktorat za kmetijstvo,

-

Direktorat za gozdarstvo in lovstvo,

-

Direktorat za hrano in ribištvo;

6.

v Ministrstvu za notranje zadeve:

-

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge,

-

Direktorat za upravne notranje zadeve,

-

Direktorat za migracije,

-

Direktorat za logistiko;

7.

v Ministrstvu za obrambo:

-

Direktorat za logistiko,

-

Direktorat za obrambne zadeve,

-

Direktorat za obrambno politiko,

-

Direktorat za vojne veterane in vojaško dediščino;

8.

v Ministrstvu za naravne vire in prostor:

-

Direktorat za naravo,

-

Direktorat za vode,

-

Direktorat za prostor in graditev;

9.

v Ministrstvu za infrastrukturo:

-

Direktorat za ceste in cestni promet,

-

Direktorat za železnice, žičnice in upravljanje prometa,

-

Direktorat za letalski in pomorski promet;

10.

v Ministrstvu za pravosodje:

-

Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice,

-

Direktorat za civilno pravo,

-

Direktorat za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo;

11.

v Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje:

-

Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo,

-

Direktorat za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih;

12.

v Ministrstvu za zdravje:

-

Direktorat za javno zdravje,

-

Direktorat za zdravstveno varstvo,

-

Direktorat za dostopnost in ekonomiko,

-

Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu;

13.

v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve:

-

Direktorat za politične zadeve,

-

Direktorat za multilateralno sodelovanje,

-

Direktorat za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč,

-

Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov,

-

Direktorat za evropske zadeve,

-

Direktorat za gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo;

14.

v Ministrstvu za kulturo:

-

Direktorat za kulturno dediščino,

-

Direktorat za ustvarjalnost,

-

Direktorat za medije,

-

Direktorat za razvoj kulturnih politik;

15.

v Ministrstvu za digitalno preobrazbo:

-

Direktorat za digitalno infrastrukturo,

-

Direktorat za podporo uporabnikom,

-

Direktorat za razvoj digitalnih rešitev in podatkovno ekonomijo,

-

Direktorat za digitalno družbo;

16.

v Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj:

-

Direktorat za kohezijo,

-

Direktorat za regionalni razvoj;

17.

v Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo:

-

Direktorat za okolje,

-

Direktorat za podnebne politike,

-

Direktorat za energijo,

-

Direktorat za prometno politiko;

18.

v Ministrstvu za solidarno prihodnost:

-

Direktorat za stanovanja,

-

Direktorat za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo;

19.

v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije:

-

Direktorat za visoko šolstvo,

-

Direktorat za znanost in inovacije.

14. člen

(notranja organizacija direktorata – urad, sektor in oddelek in referat)

(1)

V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2)

V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.

(3)

V oddelku, v katerem je sistemizirano najmanj 20 delovnih mest, se lahko oblikuje referat, če je za delovno področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(4)

V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

(5)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se v Ministrstvu za obrambo za področje obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog organizira Obveščevalno varnostna služba v statusu direktorata. Če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, se v Obveščevalno varnostni službi za opravljanje spremljajočih dejavnosti oblikujejo oddelki in centri, vezani neposredno na vodjo Obveščevalno varnostne službe. V direktoratu za obrambne zadeve se za področje kriznega upravljanja organizira Nacionalni center za krizno upravljanje v statusu sektorja, v direktoratu za obrambno politiko pa se za področje vodenja centralnega registra in centralnega arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Sloveniji ter podregistra in arhiva tajnih dokumentov NATO in EU v Ministrstvu za obrambo organizira Centralni register NATO/EU v statusu sektorja.

15. člen

(sekretariat)

(1)

Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih, metodoloških, strokovno tehničnih in drugih podobnih nalog.

(2)

Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in programiranja dela, upravljanja s kadrovskimi viri, upravljanja odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.

(3)

Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.

(4)

Sekretariat oziroma služba iz tretjega odstavka tega člena lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.

(5)

Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo s področja strateškega načrtovanja in programiranja dela opravljajo v Direktoratu za obrambno politiko.

16. člen

(organiziranje koordinacije evropskih zadev)

(1)

Ministrstvo mora organizirati izvajanje nalog koordinacije evropskih zadev. Koordinativne naloge na področju evropskih zadev se opravljajo v direktoratu, katerega delovno področje je najbolj povezano z evropskimi zadevami, v sekretariatu ali v kabinetu ministra, v primeru večjega obsega nalog (več kot trije zaposleni) pa lahko tudi v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru.

(2)

Organizacijska enota iz prejšnjega odstavka lahko navedene naloge v skladu z zakonom opravlja tudi za organ v sestavi ministrstva.

(3)

Če se naloge koordinacije evropskih zadev opravljajo v kabinetu, tega dela ne more opravljati javni uslužbenec, ki je sklenil delovno razmerje za čas trajanja funkcije ministra.

(4)

V primeru, da se naloge koordinacije opravljajo v samostojni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, se lahko v tej službi opravljajo tudi naloge glavne pisarne, vezane na koordinacijo evropskih zadev.

17. člen

(notranja organizacija sekretariata – službe, centri in glavna pisarna)

(1)

V sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih nalog ne glede na število sistemiziranih delovnih mest lahko oblikuje služba ali center (npr. služba za organizacijo, kadre in kakovost; finančna služba; pravna služba; služba za informatiko).

(2)

V službi ali centru se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje oziroma za določeno vrsto spremljajočih nalog sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(3)

Glavna pisarna se lahko oblikuje v sekretariatu za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne.

(4)

V sekretariatu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se izjemoma oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

18. člen

(sektorji, službe in uradi izven direktoratov in sekretariatov)

(1)

Izjemoma se lahko v ministrstvu sektor, služba ali urad ustanovi izven direktorata oziroma sekretariata.

(2)

Sektor ali služba iz prejšnjega odstavka se lahko ustanovi, če:

-

v ministrstvu niso organizirani direktorati ali

-

ustanovitev sektorja ali službe izhaja iz zahtev zakona ali podzakonskega predpisa (npr. službe za notranjo revizijo) ali

-

je potrebno zagotavljati strokovno pomoč pri koordinaciji nalog, ki se nanašajo na delovna področja več ministrstev oziroma zaokrožena delovna področja širšega pomena, in medresorskih projektov, ki se vodijo na ravni koordinacije skupine ministrov, ali

-

je potrebno zagotavljati koordinacijo vladnih služb oziroma ministrstev ali izvajati strokovno administrativna dela za vladna telesa oziroma druga telesa, v katerih sodeluje vlada, ali

-

je potrebno izvajati naloge na področju financiranja in investicij v dejavnost javnega sektorja za delovno področje več direktoratov.

(3)

Urad iz prvega odstavka tega člena se lahko ustanovi za izvajanje projektov, financiranih iz evropskih sredstev, za čas, ko ima ministrstvo vlogo organa upravljanja, organa za potrjevanje, posredniškega telesa ali upravičenca, če je za delovno področje urada sistemiziranih najmanj 30 delovnih mest. Znotraj tega urada se lahko organizirajo notranje organizacijske enote, za katere veljajo omejitve glede števila sistemiziranih delovnih mest.

(4)

Za sektor in službo iz tega člena ne velja omejitev glede števila sistemiziranih delovnih mest.

(5)

Sektor in služba iz tega člena oziroma služba iz prvega odstavka 16. člena te uredbe se lahko združita v uradu, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

(6)

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se za izvajanje strokovnega izpopolnjevanja ter usposabljanja za delo v upravi in pravosodnih organih izven direktorata oziroma sekretariata lahko v okviru pristojnega ministrstva oblikuje samostojna organizacijska enota.

19. člen

(območna enota in izpostava)

(1)

Območna enota ministrstva se organizira, če je iz razlogov racionalnosti ali izboljšanja dostopnosti upravnih storitev potrebno dekoncentrirano opravljanje nalog.

(2)

Izpostava se organizira kot notranja organizacijska enota območne enote ministrstva, če je to zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nadaljnja dekoncentracija.

(3)

S sistemizacijo se določijo poimenovanje, sedež in območje območne enote oziroma izpostave.

20. člen

(diplomatska predstavništva in konzulati)

(1)

Notranje organizacijske enote in druga vprašanja notranje organizacije diplomatskih predstavništev in konzulatov se določijo s sistemizacijo pristojnega ministrstva.

(2)

Kot notranja organizacijska enota Ministrstva za zunanje in evropske zadeve se lahko v primerih, določenih z zakonom, ki ureja zunanje in evropske zadeve, oblikuje urad Republike Slovenije v tujini.

III.C) Notranja organizacija drugih organov državne uprave ter območnih enot in izpostav

21. člen

(notranja organizacija organov v sestavi ministrstva in vladnih služb)

(1)

V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. V oddelku se lahko oblikuje referat, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v oddelku pa najmanj 20 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, centri in glavna pisarna v skladu z merili iz 17. člena te uredbe. V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se ne organizira sekretariat.

(2)

Številčne omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za generalni sekretariat vlade.

(3)

V organih v sestavi ministrstva, ki imajo več kot 400 zaposlenih, se za opravljanje organizacijsko–kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno–materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje urad, če je za področje sistemiziranih najmanj 50 delovnih mest.

(4)

V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah, ki imajo sistemizirano več kot 80 delovnih mest, se lahko za zaokroženo delovno področje organizira urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

(5)

Številčne omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

(6)

V organih v sestavi ministrstev se v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, za posamezna področja inšpekcijskega nadzora organizirajo inšpekcije.

(7)

V organih v sestavi ministrstev se lahko organizirajo tudi območne enote in izpostave v skladu z merili iz 19. člena te uredbe.

(8)

Določbe tega poglavja ne veljajo za Generalštab Slovenske vojske in za organe v sestavi ministrstev, ki imajo več kot 1500 zaposlenih.

22. člen

(notranja organizacija upravne enote in območnih enot ministrstev ter organov v sestavi ministrstev)

(1)

V upravni enoti, območni enoti ali izpostavi se za posamezna delovna področja lahko organizirajo sektorji, če je za opravljanje nalog na tem področju sistemizirano najmanj 30 delovnih mest, in oddelki, če je sistemizirano najmanj 8 delovnih mest. V okviru oddelka se lahko organizirajo referati, če je v oddelku sistemizirano najmanj 16 delovnih mest, v referatu pa najmanj 5 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, če je sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2)

Glavna pisarna se lahko oblikuje v službi ali drugi notranji organizacijski enoti upravne enote, območne enote ali izpostave za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne, če je za opravljanje teh nalog sistemizirano najmanj pet delovnih mest.

(3)

V upravni enoti se lahko zaradi večje dostopnosti upravnih storitev organizira krajevni urad kot notranja organizacijska enota, če je to potrebno zaradi stalnega dislociranega opravljanja nalog. Naloge se lahko opravljajo v krajevnem uradu tudi kot metoda dela v okviru upravne enote, ne da bi se krajevni urad oblikoval kot organizacijska enota.

(4)

V območni enoti oziroma izpostavi se lahko kot metoda dela zaradi večje dostopnosti upravnih storitev izven lokacije območne enote oziroma izpostave organizira referat ali pisarna.

(5)

Merila za organiziranje krajevnih uradov, delovno področje, način dela, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti določi minister, pristojen za upravo.

22.a člen

(1)

Pogoji za oblikovanje inšpekcije po zakonu o inšpekcijskem nadzoru so izpolnjeni, če je za inšpekcijske naloge sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.

(2)

Pogoj iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, če se naloge inšpekcijskega nadzorstva opravljajo v organu v sestavi ministrstva, ki ni inšpektorat.

III.D) Projektne enote

23. člen

(projektna enota)

(1)

V ministrstvu, organu v sestavi ministrstva ali v vladni službi se lahko oblikuje projektna enota, kadar je to potrebno za izvedbo določenega strokovnega projekta. Znotraj ministrstva se lahko projektna enota organizira tudi v direktoratu ali sekretariatu.

(2)

Projektna enota se oblikuje za čas trajanja projekta.

(3)

Če so predvidene začasne premestitve javnih uslužbencev iz drugih organov v projektno enoto, se financiranje dela projektne enote uredi s sporazumom med predstojniki oziroma s sklepom vlade v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

III.E) Vodenje

24. člen

(vodenje)

(1)

Vodja organizacijske enote je za svoje delo in za delo organizacijske enote odgovoren vodji višje organizacijske enote, v okviru katere je organizirana organizacijska enota, ki jo vodi. Če take širše organizacijske enote v organu ni, je vodja odgovoren samo predstojniku.

(2)

Vodja vsake organizacijske enote je odgovoren tudi predstojniku.

25. člen

(položaji)

(1)

Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja notranjih organizacijskih enot, so:

-

v kabinetu – vodja kabineta,

-

v sekretariatu – generalni sekretar,

-

v direktoratu – generalni direktor,

-

v uradu – direktor urada,

-

v sektorju – vodja sektorja,

-

v inšpekciji – direktor inšpekcije,

-

v oddelku – vodja oddelka,

-

v referatu – vodja referata,

-

v projektni enoti – vodja projektne enote,

-

v službi oziroma centru – vodja službe oziroma centra,

-

v glavni pisarni – vodja glavne pisarne,

-

v območni enoti in izpostavi – vodja območne enote (do 30 zaposlenih) ali direktor območne enote (30 ali več zaposlenih) in vodja izpostave,

-

v diplomatskem predstavništvu – veleposlanik,

-

v generalnem konzulatu – generalni konzul.

(2)

Generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi in predstojnik vladne službe imajo lahko namestnika, če je v direktoratu, sekretariatu, organu v sestavi ministrstva oziroma vladni službi sistemizirano najmanj 60 delovnih mest.

(3)

V organu v sestavi ministrstva z več kot 1500 zaposlenimi, vladni službi, katere predstojnik je neposredno podrejen predsedniku vlade in ima sistemiziranih najmanj 60 delovnih mest, vladni službi, ki jo vodi minister brez resorja, ki nima državnega sekretarja, generalnem sekretariatu vlade in službi vlade za zakonodajo se lahko sistemizirata največ dve delovni mesti namestnika.

26. člen

(vsebina vodstvenih nalog in nadomeščanje)

(1)

Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v notranjih organizacijskih enotah.

(2)

Predstojnik organa oziroma vodja notranje organizacijske enote lahko pooblasti javnega uslužbenca za nadomeščanje in usklajevanje dela.

III.F) Notranja organizacija organov v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi

27. člen

(uporaba te uredbe za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi)

Za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi (v nadaljevanju: veliki organi v sestavi) se ne uporabljajo določbe 21. in 22. člena te uredbe.

28. člen

(organizacijske enote velikih organov v sestavi)

(1)

Organizacijske enote Policije so generalna policijska uprava, policijska uprava in policijska postaja.

(2)

Organizacijske enote Finančne uprave Republike Slovenije so generalni finančni urad, finančni uradi, posebni finančni urad in izpostave.

(3)

Za finančni urad in posebni finančni urad se v nadaljevanju te uredbe uporablja izraz finančni urad.

29. člen

(organizacijske enote velikih organov v sestavi na centralni ravni)

(1)

Organizacijske enote generalne policijske uprave in generalnega finančnega urada so:

-

služba generalnega direktorja,

-

uprava (fakultativno),

-

urad,

-

sektor,

-

oddelek,

-

center,

-

referat,

-

služba,

-

glavna pisarna.

(2)

Organizacijska enota generalne policijske uprave je tudi Policijska akademija.

30. člen

(služba generalnega direktorja)

(1)

Služba generalnega direktorja se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na položaj generalnega direktorja.

(2)

V službi generalnega direktorja se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikujejo organizacijske enote z različnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.

31. člen

(uprava)

V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se za izvajanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju oblikuje uprava, če je za področje sistemizirano najmanj 50 delovnih mest.

32. člen

(notranja organizacija uprave)

(1)

V generalni policijski upravi in generalnem finančnem uradu se lahko za izvajanje nalog na delovnem področju oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. Sektor se lahko pod enakim pogojem oblikuje v uradu oziroma upravi.

(2)

V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Časovnica