Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za...

5661. Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Na podlagi 5. točke 129. člena in 405. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina sklepa)

(1)

Ta sklep predpisuje podrobnejša pravila v zvezi z izračunom kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (v nadaljevanju: banke).

(2)

Tržna tveganja po tem sklepu vključujejo:

(a) pozicijsko tveganje (posebno in splošno tveganje spremembe cen finančnih instrumentov):

-

v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti,

-

v zvezi z lastniškimi finančnimi instrumenti,

(b) tveganje poravnave in kreditno tveganje nasprotne stranke,

(c) valutno tveganje,

(d) tveganje spremembe cen blaga,

(e) tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja.

(3)

Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

1.a člen

(Prenos direktiv EU)

S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (UL L št. 326 z dne 8. decembra 2011, str. 113), in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 120).

2. člen

(Splošni pojmi)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/11 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:

(a)

lokalno podjetje v drugem odstavku 14. člena,

(b)

verjetnost neplačila (v nadaljevanju: PD) v prvem odstavku 115. člena,

(c)

neplačilo v drugem odstavku 115. člena,

(d)

izguba ob neplačilu (v nadaljevanju: LGD) v četrtem odstavku 115. člena,

(e)

konverzijski količnik (v nadaljevanju: CF) v petem odstavku 115. člena,

(f)

pričakovana izguba (v nadaljevanju: EL) v šestem odstavku 115. člena,

(g)

posel začasne prodaje oziroma odkupa v 117. členu,

(h)

posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v 118. členu,

(i)

denarju podoben instrument v 119. členu,

(j)

listinjenje v prvem odstavku 120. člena,

(k)

pozicija v listinjenju v petem odstavku 120. člena,

(l)

originator v šestem odstavku 120. člena,

(m)

sponzor v sedmem odstavku 120. člena,

(n)

relistinjenje v desetem odstavku 120. člena,

(o)

pozicija v relistinjenju v enajstem odstavku 120. člena,

(p)

finančni instrument v prvem odstavku 121. člena,

(r)

izvedeni finančni instrument v petem odstavku 121. člena,

(s)

zamenljiv vrednostni papir v tretjem odstavku 121. člena,

(t)

nakupni bon v četrtem odstavku 121. člena,

(u)

organiziran trg v 122. členu.

(2)

Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) "izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC)", so finančni instrumenti, opredeljeni v Prilogi I tega sklepa, razen tistih, ki se jim v skladu s Tabelo 7 48. člena tega sklepa dodeli vrednost izpostavljenosti nič;

(b) "financiranje blaga (stock financing)" predstavlja pozicije, kjer je blago fizično prodano vnaprej (terminsko) in so stroški financiranja vključeni do dneva (terminske) prodaje;

(c) "klirinški član" je član borze ali klirinške družbe, ki je v neposrednem pogodbenem odnosu s centralno nasprotno stranko (tržni garant);

(d) "delta" je pričakovana sprememba cene opcije, ki nastane zaradi spremembe cene osnovnega finančnega instrumenta, na katerega se opcija nanaša;

(e) "centralna nasprotna stranka" (Central counterparty) je subjekt, ki pravno posreduje med nasprotnimi strankami v poslih (pogodbah), s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, in ki postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca;

(f) "kreditno tveganje nasprotne stranke" (Counterparty Credit Risk – v nadaljevanju: CCR) je tveganje, da bo nasprotna stranka postala neplačnik pred končno poravnavo denarnih tokov iz tega posla;

(g) "posli z dolgim rokom poravnave" (Long settlement transactions) so posli, pri katerih nasprotna stranka prevzame obveznost, da bo izročila vrednostni papir, blago ali tujo valuto za denarna sredstva, druge finančne instrumente oziroma blago ali obratno na datum poravnave ali izročitve, ki je naveden v pogodbi in presega običajni tržni standard za to vrsto posla oziroma največ pet delovnih dni sledi datumu, na katerega je banka sklenila posel;

(h) "posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja" (Margin Lending Transactions) so posli, s katerimi banka odobri kredit za nakup, prodajo, pokrivanje stroškov financiranja pri posoji in izposoji vrednostnih papirjev ali trgovanje z njimi; posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja ne vključujejo drugih kreditov, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji;

(i) "primerna zunanja bonitetna institucija" (v nadaljevanju: primerna ECAI) je ECAI, ki jo Banka Slovenije na podlagi Sklepa o priznavanju zunanjih bonitetnih institucij (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o ECAI) uvrsti na seznam primernih zunanjih bonitetnih institucij za posamezno kategorijo izpostavljenosti;

(j) "stopnja kreditne kvalitete" je stopnja, s katero Banka Slovenije vzporedi posamezno bonitetno oceno primerne ECAI;

(k) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;

(l)

investicijska podjetja" so investicijska podjetja iz prvega odstavka 14. člena ZBan-1, za katera se uporablja Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS;

(m)

institucije" so kreditne institucije in investicijska podjetja;

(n)

priznana borza" je borza iz Priloge II tega sklepa, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

trgovanje na njej poteka redno,

2.

ima pravila:

-

ki jih je izdal ali odobril ustrezen nadzorni organ sedeža borze in

-

ki določajo pogoje poslovanja borze, pogoje za pristop na borzo in pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvedeni finančni instrument za uvrstitev v trgovanje na borzi,

3.

ima mehanizem poravnave, po katerem je treba za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti zagotoviti zahtevana dnevna kritja, ki po oceni Banke Slovenije dajejo ustrezno zavarovanje.

3. člen

(Pojmi v zvezi z nizom/naborom pobotov, nizom varovanj in z njimi povezanih izrazov)

Za namen tega sklepa se upoštevajo naslednje opredelitve nizov/naborov pobotov, nizov varovanj in z njimi povezanih izrazov:

(a)

"niz/nabor pobotov" (Netting Set) je skupina poslov z eno samo nasprotno stranko, ki so predmet prisilno izvršljivega dvostranskega dogovora o pobotu in za katere se pobot priznava na podlagi 70. člena tega sklepa in Sklepa o kreditnih zavarovanjih (Uradni list, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o kreditnih zavarovanjih); vsak posel, za katerega se ne uporablja prisilno izvršljiv dvostranski dogovor o pobotu, priznan na podlagi 70. člena tega sklepa, se za namen tega sklepa razume kot samostojen niz pobotov; na podlagi metode notranjih modelov (IMM) iz 53. do 68. člena tega sklepa se lahko vsi nizi/nabori pobotov z eno samo nasprotno stranko obravnavajo kot en sam niz/nabor pobotov, če se pri oceni pričakovane izpostavljenosti (EE) za modelirane negativne tržne vrednosti posameznih nizov/naborov pobotov določi vrednost nič;

(b)

"tveganost pozicije" (Risk Position) je vrednost tveganja, ki je dodeljena poslu na podlagi standardizirane metode iz 50. do 52. člena tega sklepa po vnaprej določenem algoritmu;

(c)

"niz varovanj" (Hedging Set) je skupina tveganosti pozicij iz poslov v okviru enega samega niza pobotov, za katere je za določanje vrednosti izpostavljenosti na podlagi standardizirane metode iz 50. do 52. člena tega sklepa pomemben samo njihov saldo;

(d)

"dogovor o kritju" (Margin Agreement) je pogodba ali določba v pogodbi, na podlagi katere mora stranka nasprotni stranki zagotoviti zavarovanje s premoženjem, če izpostavljenost nasprotne stranke do prve stranke preseže določeno raven. Kot zavarovanje s premoženjem se šteje zavarovanje s finančnim premoženjem, nepremičninami, premičninami in denarnimi terjatvami;

(e)

"prag kritja" (Margin Threshold) je največji znesek izpostavljenosti nasprotne stranke, pri katerem ta še nima pravice, da bi od prve stranke zahteval zagotovitev zavarovanja s premoženjem;

(f)

"obdobje kritja za tveganje" (Margin Period of Risk) je čas od zadnje zagotovitve zavarovanja s premoženjem, ki krije niz pobotov transakcij z nasprotno stranko, ki je postala neplačnik, do trenutka, ko se njena pozicija zapre in je nastalo tržno tveganje ponovno varovano;

(g)

"efektivna zapadlost niza pobotov z zapadlostjo več kot eno leto na podlagi metode internih modelov" (Effective Maturity) je razmerje med vsoto pričakovane izpostavljenosti v času trajanja poslov v nizu pobotov, diskontirane z netvegano stopnjo donosa, in vsoto pričakovane izpostavljenosti v enem letu v nizu pobotov, diskontirane z netvegano stopnjo donosa; ta efektivna zapadlost se lahko prilagodi tako, da odrazi tveganje obnovitve, ki nastane zaradi nadomestitve pričakovane izpostavljenosti z dejansko pričakovano izpostavljenostjo za obdobja predvidevanja, ki trajajo manj kot eno leto;

(h)

"pobot med različnimi kategorijami produktov" (Cross-Product Netting) je vključitev različnih kategorij produktov v isti niz pobotov na podlagi pravil za pobot med različnimi kategorijami produktov, kot je določeno v 70. členu tega sklepa;

(i)

"tekoča tržna vrednost" (Current Market Value) je neto tržna vrednost portfelja poslov v nizu pobotov z nasprotno stranko; za izračun tekoče tržne vrednosti se uporabljajo pozitivne in negativne tržne vrednosti poslov.

4. člen

(Pojmi v zvezi s porazdelitvami)

Za namen tega sklepa se upoštevajo naslednje opredelitve porazdelitev:

(a) "porazdelitev tržnih vrednosti" (Distribution of Market Values) je napoved verjetnostne porazdelitve neto tržnih vrednosti poslov v nizu pobotov na določen prihodnji datum (obdobje predvidevanja) glede na realizirano tržno vrednost navedenih poslov do trenutka izdelave napovedi;

(b) "porazdelitev izpostavljenosti" (Distribution of Exposures) je napoved verjetnostne porazdelitve tržnih vrednosti poslov, pri čemer se za negativne napovedane tržne vrednosti določi vrednost nič;

(c) "na tveganje neobčutljiva porazdelitev" (Risk-Neutral Distribution) je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna z uporabo vrednosti, ki že odražajo tveganja, kot je na primer nestanovitnost trga;

(d) "dejanska porazdelitev" (Actual Distribution) je porazdelitev tržnih vrednosti poslov ali izpostavljenosti v prihodnjem obdobju, pri čemer se porazdelitev izračuna s preteklimi ali realiziranimi vrednostmi, kakršne so nestanovitnosti, izračunane z uporabo preteklih sprememb cen, tečajev tujih valut in obrestnih mer.

5. člen

(Pojmi v zvezi z merjenjem in vrednotenjem izpostavljenosti)

Za namen tega sklepa se upoštevajo naslednje opredelitve pri merjenju in vrednotenju izpostavljenosti:

(a) "tekoča izpostavljenost" (Current Exposure) je tržna vrednost posla oziroma portfelja poslov v okviru niza pobotov z nasprotno stranko, ki bi predstavljala izgubo, če bi prišlo do neplačila nasprotne stranke, ob predpostavki, da v primeru stečaja nasprotne stranke vrednost teh poslov ne bo poplačana. Če je ta tržna vrednost negativna, se ji dodeli vrednost nič;

(b) "konična oziroma največja izpostavljenost" (Peak Exposure) je visok percentil porazdelitve izpostavljenosti na kateri koli prihodnji datum pred datumom zapadlosti tistega posla v nizu pobotov, ki ima najdaljšo zapadlost;

(c) "pričakovana izpostavljenost" (Expected Exposure) je povprečje porazdelitve izpostavljenosti na kateri koli prihodnji datum pred datumom zapadlosti posla v nizu pobotov, ki ima najdaljšo zapadlost;

(d) "efektivna pričakovana izpostavljenost" (Effective Expected Exposure) na določen datum je najvišja pričakovana izpostavljenost, ki nastopi na navedeni datum ali na kateri koli predhodni datum. Za določen datum se lahko opredeli tudi kot večja izmed pričakovane izpostavljenosti na navedeni datum in efektivne izpostavljenosti na predhodni datum;

(e) "pričakovana pozitivna izpostavljenost" (Expected Positive Exposure – v nadaljevanju: EPE) je tehtano povprečje pričakovanih izpostavljenosti v določenem časovnem intervalu, pri čemer je utež razmerje, ki ga predstavlja obdobje do zapadlosti posamezne pričakovane izpostavljenosti v celotnem časovnem intervalu. Pri izračunu minimalne kapitalske zahteve se vzame povprečje prvega leta ali, če vse pogodbe v okviru niza pobotov dospejo prej kakor v enem letu, pa povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov;

(f) "efektivna pričakovana pozitivna izpostavljenost" (Effective Expected Positive Exposure – v nadaljevanju: efektivna EPE) je tehtano povprečje efektivne pričakovane izpostavljenosti prvega leta ali, če vse pogodbe v nizu pobotov dospejo prej kakor v enem letu, pa povprečje v obdobju do zapadlosti pogodbe z najdaljšo zapadlostjo v nizu pobotov, pri čemer je utež razmerje, ki ga posamezna pričakovana izpostavljenost predstavlja v celotnem časovnem intervalu;

(g) "popravek vrednotenja zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke" (Credit Valuation Adjustment) je popravek vrednotenja po povprečnem (med prodajnim in nakupnim) tržnem tečaju za portfelj poslov/transakcij z nasprotno stranko; ta popravek odraža tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti; ta popravek lahko odraža tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke ali tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke in banke;

(h) "enostranski popravek vrednotenja zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke" (One-Sided Credit Valuation Adjustment) je popravek vrednotenja, ki prikazuje tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke do banke, vendar ne prikazuje tržne vrednosti kreditnega tveganja banke do nasprotne stranke.

6. člen

(Pojmi v zvezi s tveganji, povezanimi s CCR)

Za namen tega sklepa se upoštevajo naslednje opredelitve tveganj, povezanih s CCR:

(a) "tveganje obnovitve" (Rollover Risk) je vrednost, za katero je pričakovana pozitivna izpostavljenost podcenjena, kadar se pričakuje, da bodo prihodnji posli z nasprotno stranko redno potekali; dodatna izpostavljenost, ustvarjena z navedenimi prihodnjimi posli, ni vključena v izračun pričakovane pozitivne izpostavljenosti;

(b) "splošno tveganje zaradi neugodnih gibanj" (General Wrong-Way Risk) nastopi, kadar obstaja pozitivna korelacija med verjetnostjo neplačila (PD) nasprotnih strank in splošnimi dejavniki tržnega tveganja;

(c) "posebno tveganje zaradi neugodnih gibanj" (Specific Wrong-Way Risk) nastopi, kadar obstaja pozitivna korelacija med izpostavljenostjo do določene nasprotne stranke in verjetnostjo neplačila le-te zaradi narave posla s to stranko; šteje se, da je banka izpostavljena posebnim tveganjem zaradi neugodnih gibanj, če se pričakuje, da bo prihodnja izpostavljenost do določene nasprotne stranke visoka, hkrati pa je visoka tudi PD te nasprotne stranke.

2. KAPITALSKA ZAHTEVA ZA TRŽNA TVEGANJA

7. člen

(Izračun kapitalske zahteve)

(1)

Kapitalska zahteva za tržna tveganja je enaka vsoti:

(a)

kapitalskih zahtev, ki se izračunajo za postavke trgovalne knjige, in sicer za:

-

pozicijsko tveganje (v skladu s 15. do 42. členom tega sklepa);

-

kreditno tveganje nasprotne stranke (v skladu s 45. do 74. členom tega sklepa);

-

tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja (v skladu s 93. členom tega sklepa);

(b)

kapitalskih zahtev, ki se izračunajo za vse postavke (postavke bančne in trgovalne knjige), in sicer za:

-

tveganje poravnave (v skladu s 43. členom tega sklepa);

-

valutno tveganje (v skladu s 75. in 76. členom tega sklepa);

-

tveganje spremembe cen blaga (v skladu s 77. do 80. členom tega sklepa).

(2)

Banka lahko kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga izračuna tudi z uporabo notranjih modelov (v skladu z 81. do 92. členom tega sklepa) ali z uporabo kombinacije notranjih modelov in metod, določenih v 15. do 42., 75. in 76. ter 77. do 80. členu tega sklepa, vendar le, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije ali pristojnega organa iz druge države članice za uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in/ali tveganje spremembe cen blaga.

(3)

Banka lahko kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige namesto v skladu s 15. do 42. členom tega sklepa izračunava v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o standardiziranem pristopu) oziroma Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06; v nadaljevanju: sklep o pristopu IRB), če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) posli trgovanja običajno ne presegajo 5% njenega celotnega poslovanja;

(b) skupna pozicija iz postavk trgovalne knjige običajno ne presega 15 milijonov eurov;

(c) posli trgovanja nikoli ne presežejo 6% njenega celotnega poslovanja in njena skupna pozicija iz postavk trgovalne knjige nikoli ne presega 20 milijonov eurov.

(4)

Za namen točke (a) in (c) prejšnjega odstavka se kot celotno poslovanje šteje bilančno in zunajbilančno poslovanje (iz bilance stanja od B.-1 do B.-4). Pri ocenjevanju obsega bilančnega in zunajbilančnega poslovanja se dolžniški instrumenti zajemajo po njihovi tržni vrednosti ali po nominalni vrednosti oziroma odplačni vrednosti, lastniški instrumenti po njihovih tržnih cenah in izvedeni finančni instrumenti glede na nominalno ali tržno vrednost osnovnih instrumentov, na katere se nanašajo. Dolge in kratke pozicije se seštejejo ne glede na njihov predznak.

(5)

Za preračun vrednosti poslov trgovanja oziroma skupne pozicije iz tretjega odstavka tega člena v euro se upošteva tržni devizni tečaj.

(6)

Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko Banka Slovenije od banke, ki izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka, z odločbo zahteva, da se kapitalska zahteva za postavke trgovalne knjige izračunava v skladu s 15. do 42., 43. do 74. in 93. členom tega sklepa ter za postavke bančne knjige v skladu s 43. do 44. členom tega sklepa, če so posli trgovanja pomembni z vidika celotnega poslovanja banke.

8. člen

(Izračun kapitalske zahteve v primeru preseganja omejitev)

(1)

Če banka dlje časa presega eno ali obe omejitvi iz točk (a) in (b) tretjega odstavka 7. člena tega sklepa ali če preseže eno ali obe omejitvi iz točke (c) tretjega odstavka 7. člena tega sklepa, mora za postavke trgovalne knjige izračunavati kapitalsko zahtevo v skladu s 15. do 42., 43. do 74. in 93. členom tega sklepa ter za postavke bančne knjige v skladu s 43. do 44. členom tega sklepa, in ne v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu oziroma v skladu s sklepom o pristopu IRB. Banka mora o navedenih preseganjih omejitev nemudoma obvestiti Banko Slovenije.

(2)

Šteje se, da banka dlje časa presega eno ali obe omejitvi iz točk (a) in (b) tretjega odstavka 7. člena tega sklepa, če je v obdobju, za katerega je dolžna poročati Banki Slovenije o izračunu in izpolnjevanju kapitalske zahteve za tržna tveganja, več kot trikrat mesečno presegla eno ali obe navedeni omejitvi.

3. OPREDELITEV TRGOVALNE KNJIGE

9. člen

(Splošno)

(1)

Trgovalna knjiga banke zajema vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki so namenjene trgovanju ali varovanju drugih postavk trgovalne knjige, in pri katerih ni nobenih ovir za prosto trgovanje ali za katere obstaja možnost varovanja pred tveganji.

(2)

Pozicije, ki so namenjene trgovanju, so tiste pozicije, ki jih banka namerava v kratkem roku prodati in/ali katerih namen je ustvariti zaslužek iz dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih sprememb med nakupno in prodajno ceno ali iz drugih sprememb cene ali obrestne mere. V te pozicije so vključene lastne pozicije in pozicije, ki izhajajo iz storitev za stranke ter vzdrževanja trga.

(3)

Namen trgovanja mora biti jasno opredeljen v strategijah, politikah in postopkih, ki jih mora banka vzpostaviti v skladu z 10. členom tega sklepa. Razmejitev med trgovalno in bančno knjigo banke opravi na podlagi objektivnih kriterijev, ki jih dosledno uporablja in jih predhodno opredeli v internem dokumentu.

(4)

Banka mora v skladu z 12. in 13. členom tega sklepa vzpostaviti in vzdrževati sisteme in kontrole za upravljanje – vrednotenje svoje trgovalne knjige.

(5)

V skladu s 14. členom tega sklepa lahko banka v trgovalno knjigo vključi tudi pozicije za notranje varovanje pred tveganji, in sicer za postavke bančne knjige.

10. člen

(Dokazovanje namena trgovanja)

Banka mora za namene upravljanja pozicij/portfeljev, ki so namenjeni trgovanju, izdelati in upoštevati:

(a) jasno dokumentirano strategijo trgovanja za pozicije/portfelje, ki jo sprejme višje vodstvo in ki vključuje pričakovano obdobje do ponovne prodaje; namen pridobitve finančnega instrumenta oziroma blaga ali sklenitve pogodbe v zvezi s finančnim instrumentom oziroma blagom mora biti znan pred njegovo dejansko pridobitvijo ali sklenitvijo pogodbe; namen trgovanja se dokazuje na podlagi pričakovanj oziroma želja banke za trgovanje in/ali doseganje zaslužka zaradi sprememb cen, obrestnih mer ali preteklih vzorcev delovanja banke in uporabljenih metodologij za merjenje tveganj;

(b) jasno opredeljene politike in postopke za aktivno upravljanje pozicij, ki vključujejo naslednje:

-

obstajati mora trgovalna enota, v kateri se odpirajo vse pozicije, ki so namenjene trgovanju;

-

limiti so določeni, njihova ustreznost pa se redno spremlja;

-

trgovci so neodvisni pri odpiranju/upravljanju pozicije v okviru dogovorjenih limitov in v skladu z dogovorjeno strategijo;

-

višje vodstvo je seznanjeno s stanji pozicij v okviru procesa upravljanja s tveganji;

-

pozicije se aktivno spremljajo glede na tržne informacije in ocene o možnostih prodaje, sklepanja poslov ali varovanja pozicije ali z njo povezanih tveganj, vključno z oceno zlasti kvalitete in razpoložljivosti vhodnih tržnih podatkov v procesu vrednotenja, obsega tržnega prometa in obsega pozicij, ki so predmet trgovanja;

(c) jasno opredeljene politike in postopke za spremljanje pozicij v skladu s strategijo trgovanja banke, vključno s spremljanjem prometa in prodajnih pozicij v trgovalni knjigi.

11. člen

(Politike in postopki pri trgovanju)

(1)

Banka mora imeti jasno opredeljene politike in postopke za določanje, katere izpostavljenosti je za namen izračuna kapitalskih zahtev treba vključiti v trgovalno knjigo, v skladu s kriteriji, določenimi v 9. členu tega sklepa, in ob upoštevanju sposobnosti in izkušenj, ki jih ima banka na področju upravljanja s tveganji. Skladnost s temi politikami in postopki mora biti v celoti dokumentirana in mora biti predmet rednih pregledov, ki jih izvaja služba notranje revizije.

(2)

Banka mora imeti jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki vključujejo vsaj:

(a) opredelitev poslov, za katere banka meni, da so namenjeni trgovanju in se za namen izračuna kapitalskih zahtev vključujejo v trgovalno knjigo;

(b) obseg tistih postavk, ki se lahko dnevno vrednotijo po tekočih tržnih cenah na aktivnem, dvosmernem likvidnem trgu;

(c) za postavke, ki se vrednotijo z uporabo notranjega modela, obseg, v katerem lahko banka:

-

ugotovi vsa pomembna tveganja, povezana s temi postavkami,

-

zagotovi varovanje za vsa pomembna tveganja, povezana s temi postavkami, z instrumenti, za katere obstaja aktivni, dvosmerni likvidni trg,

-

izpelje zanesljive ocene za ključne predpostavke in parametre, ki se uporabljajo v notranjem modelu,

(d) obseg postavk, za katere banka lahko pripravi vrednotenje za izpostavljenosti, ki so lahko predmet doslednega zunanjega ovrednotenja, in obseg postavk, za katere se to od nje zahteva;

(e) obseg postavk, pri katerih bi lahko pravne omejitve ali druge operativne zahteve ovirale sposobnost banke, da jih v kratkem roku proda ali zanje zagotovi varovanje;

(f) obseg postavk, za katere banka lahko aktivno upravlja s tveganji, in obseg postavk, za katere se to od nje zahteva;

(g) obseg postavk, za katere banka lahko prenaša tveganje ali izpostavljenosti med bančno in trgovalno knjigo, ter kriterije za take prenose.

(3)

Banka lahko pozicije, ki predstavljajo postavke iz točk (a), (b) in (c) drugega odstavka 30. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o kapitalu) in so v trgovalni knjigi obravnava kot lastniške ali dolžniške finančne instrumente, če dokaže, da je aktivni vzdrževalec trga za te pozicije. Banka mora v tem primeru imeti ustrezne sisteme in kontrole za spremljanje trgovanja z instrumenti, ki so lahko sestavina kapitala.

Za namene tega odstavka tega člena je banka aktivni vzdrževalec trga, če lahko dokaže, da vzdržuje stalne nakupne in prodajne cene vrednostnih papirjev in da je pripravljena ter sposobna kadar koli takoj kupiti in prodati vrednostne papirje po javnih dostopnih kotacijah. Poleg tega je banka te transakcije opravljala redno in pogosto z nepovezanimi nasprotnimi strankami po tržnih cenah že najmanj eno leto.

(4)

Banka lahko postavke, ki so povezane s trgovanjem in so podobne transakcijam začasne prodaje oziroma odkupa, ter jih vključuje v bančno knjigo, za namen izračuna kapitalskih zahtev vključi v trgovalno knjigo, vendar le, če tako obravnava vse take transakcije. Za ta namen so transakcije, ki so povezane s trgovanjem in so transakcije začasne prodaje oziroma odkupa, opredeljene kot transakcije, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 9. člena in 10. člena tega sklepa, ter pri katerih obe strani posla predstavljajo denarna sredstva ali vrednostne papirje, ki jih je mogoče vključiti v trgovalno knjigo. Ne glede na to, kam se vključijo, so vse transakcije, podobne transakcijam začasne prodaje oziroma odkupa, predmet izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje nasprotne stranke (CCR).

12. člen

(Sistemi in kontrole za upravljanje – vrednotenje trgovalne knjige)

(1)

Banka mora vzpostaviti in vzdrževati sisteme in kontrole, ustrezne za zagotavljanje preudarnih in zanesljivih ocen vrednotenja postavk trgovalne knjige. Ta pravila zahtevajo, da banka zagotovi, da uporabljene vrednosti za vsako od njenih pozicij iz trgovalne knjige ustrezno odražajo trenutno tržno vrednost. Ta vrednost vsebuje ustrezno stopnjo gotovosti glede na dinamično naravo pozicij iz trgovalne knjige, glede na potrebe po preudarni pravilnosti (bonitetni trdnosti) in način delovanja ter glede na namen kapitalskih zahtev v zvezi s pozicijami iz trgovalne knjige.

(2)

Sistemi in kontrole iz prvega odstavka tega člena morajo vključevati vsaj naslednje elemente:

(a)

dokumentirane politike in postopke za proces vrednotenja postavk trgovalne knjige, ki vključujejo jasno opredeljene odgovornosti različnih področij, vključenih v proces vrednotenja, vire tržnih informacij in preverjanje njihove primernosti, smernice za uporabo teoretičnih (unobservable) vhodnih podatkov, ki odražajo predvidevanja banke glede odločitev udeležencev na trgu pri oblikovanju cene pozicije, pogostost neodvisnega vrednotenja, časovni okvir končnih cen, postopke za prilagajanje vrednotenj, postopke potrjevanja vrednotenja ob koncu meseca in izredne postopke potrjevanja vrednotenja;

(b) določeno jasno in neodvisno (tj. neodvisno od trgovalne enote) linijo poročanja oddelka, ki je odgovoren za proces vrednotenja; poročanje se izvaja navzgor vse do uprave.

(3)

Banka mora postavke trgovalne knjige vrednotiti po tekočih tržnih cenah, kadarkoli je to mogoče. Vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen pomeni vsaj dnevno vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, kot so borzne cene, cene, pridobljene prek aktivnih posrednikov ali kotacije več neodvisnih uglednih borznih posrednikov.

(4)

Če vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen ni mogoče, mora banka pred izračunom kapitalske zahteve za tržna tveganja za vrednotenje teh postavk konzervativno uporabiti svoj notranji model.

(5)

Pri uporabi vrednotenja po tekočih tržnih cenah se upošteva načelo previdnosti v zvezi z nakupnim/prodajnim tečajem, razen če je banka pomemben vzdrževalec trga za določeno vrsto finančnega instrumenta ali blaga in lahko zaključi trgovanje po povprečnem tržnem tečaju (med nakupnim in prodajnim).

(6)

Kot vrednotenje z uporabo notranjega modela se šteje vsakršno vrednotenje, ki mora biti opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi vhodnih tržnih podatkov.

(7)

Če banka uporablja notranji model vrednotenja postavk trgovalne knjige, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) višje vodstvo mora biti seznanjeno s postavkami trgovalne knjige ali z drugimi pozicijami, katerih poštena vrednost se določa z notranjim modelom, in mora razumeti pomen negotovosti, ki zaradi tega nastane pri poročanju o tveganju/uspešnosti poslovanja;

(b) vhodni tržni podatki morajo biti, kadar je to mogoče, usklajeni s tržnimi cenami, primernost vhodnih tržnih podatkov za določeno pozicijo, ki se vrednoti, in parametrov notranjega modela pa mora biti dovolj pogosto ocenjena;

(c) če so na voljo, je treba uporabiti tiste metodologije vrednotenja, ki predstavljajo sprejeto tržno prakso za določene finančne instrumente ali blago;

(d) če banka notranji model razvije sama, mora slednji temeljiti na ustreznih predpostavkah, ki so jih ocenili in preskusili ustrezno usposobljeni strokovnjaki, ki niso sodelovali v procesu razvoja notranjega modela; pri razvoju in odobritvi ne sme sodelovati trgovalna enota; notranji model mora biti neodvisno preskušen, kar vključuje potrditev matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme;

(e) vzpostavljeni morajo biti formalni postopki za kontrolo sprememb notranjega modela, varna kopija le-tega pa se shrani in občasno uporabi za preverjanje vrednotenj;

(f) upravljavec s tveganji mora poznati slabosti uporabljenega notranjega modela in jih v največjem možnem obsegu upoštevati pri rezultatih vrednotenja;

(g) notranji model mora biti redno pregledovan, da se določi natančnost njegovega delovanja (npr. pri ocenjevanju kontinuirane ustreznosti predpostavk, analizi dobičkov/izgub glede na dejavnike tveganja, primerjavi dejanskih končnih vrednosti z rezultati notranjega modela).

(8)

Poleg dnevnega vrednotenja po tekočih tržnih cenah ali vrednotenja z uporabo notranjega modela se opravi tudi neodvisen pregled cen. To je proces, s katerim se redno potrjujeta natančnost in neodvisnost tržnih cen ter vhodnih tržnih podatkov. Dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah lahko opravljajo trgovci, potrjevanje tržnih cen in vhodnih podatkov za notranji model pa opravlja organizacijska enota, ki je neodvisna od trgovalne enote, in to najmanj enkrat mesečno (ali pogosteje, glede na naravo trgovalne dejavnosti). Če neodvisni viri oblikovanja cen niso na voljo ali so subjektivni, je primerno uporabiti previdnostne ukrepe, kot je prilagoditev vrednotenja.

13. člen

(Ocena prilagoditev postavk trgovalne knjige)

(1)

Glede na to, da mora banka postavke iz trgovalne knjige vrednotiti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za namen finančnega poročanja, mora imeti tudi ustrezne postopke za oceno prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.

(2)

Banka mora izdelati ocene prilagoditev vrednotenja na postavkah trgovalne knjige zaradi nerealiziranih kreditnih razmikov, stroškov zapiranja pozicij, operativnih tveganj, predčasnega zapiranja pozicij, stroškov investiranja in financiranja, prihodnjih administrativnih stroškov in tveganj, ki izhajajo zaradi uporabe notranjega modela.

(3)

Če je potrebno, mora banka izdelati oceno prilagoditev tudi za manj likvidne pozicije trgovalne knjige. Pozicije lahko postanejo manj likvidne zaradi dogodkov na trgu ali zaradi razmer pri banki (npr. koncentrirane in/ali zastarele pozicije).

(4)

Banka mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za izdelavo ocen prilagoditev za namen tekočega vrednotenja manj likvidnih pozicij. Takšne ocene prilagoditev vrednotenja se, kjer je to potrebno, dodajo spremembam vrednosti pozicije, potrebnih za namene finančnega poročanja, in morajo biti oblikovane tako, da odražajo nelikvidnost pozicije. Pri teh postopkih mora banka upoštevati več dejavnikov za namen ugotavljanja, ali je za manj likvidne pozicije trgovalne knjige treba izdelati oceno prilagoditve vrednotenja, in sicer časovno obdobje, potrebno za vzpostavitev varovanja pozicije/tveganj znotraj pozicije, nestanovitnost in povprečje razponov prodajnega/nakupnega tečaja, razpoložljivost tržnih kotacij (število in identiteta vzdrževalcev trga), nestanovitnost in povprečje trgovalnih obsegov, koncentracije na trgu, staranje pozicij, obseg, v katerem se vrednotenje opira na uporabo notranjega modela in vpliv drugih tveganj zaradi uporabe notranjega modela.

(5)

Če banka za vrednotenje postavk trgovalne knjige uporabi vrednotenje tretje osebe oziroma za vrednotenje uporabi notranji model, sama oceni, ali bo tudi zaradi tega izvedla oceno prilagoditve vrednotenja. Poleg tega banka mora oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja za manj likvidne pozicije in redno preverjati njihovo ustreznost.

(6)

Pri kompleksnih produktih, ki vključujejo najmanj pozicije v listinjenju in kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila, mora banka izrecno oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja, ki bi odražale tveganje uporabe notranjega modela zaradi morebitne napačne metodologije vrednotenja in zaradi uporabe teoretičnih (in morda napačnih) kalibracijskih parametrov v modelu za vrednotenje.

14. člen

(Pozicije notranjega varovanja pred tveganji postavk bančne knjige)

(1)

Pozicija notranjega varovanja pred tveganji postavk bančne knjige predstavlja pozicijo, ki bistveno ali povsem izniči tveganje, vsebovano v poziciji ali nizu pozicij iz bančne knjige. Pozicije notranjega varovanja pred tveganji se za namene izračuna kapitalske zahteve lahko vključujejo v trgovalno knjigo pod pogojem, da so namenjene trgovanju in da so pri njih izpolnjene splošne zahteve glede namena trgovanja in vrednotenja iz 10. do 13. člena tega sklepa. Pri tem mora banka upoštevati predvsem naslednje zahteve:

(a) prvotni namen pozicij notranjega varovanja pred tveganji ne sme biti izogibanje ali zmanjšanje kapitalskih zahtev;

(b) postopki notranjega varovanja pred tveganji morajo biti ustrezno dokumentirani in morajo biti predmet posebne notranje odobritve in revizijskih postopkov;

(c) posli notranjega varovanja morajo biti opravljeni po tržnih pogojih;

(d) pretežni del tržnega tveganja, ki izhaja iz pozicij notranjega varovanja pred tveganji, se mora dinamično upravljati znotraj dovoljenih limitov v trgovalni knjigi;

(e) posle notranjega varovanja pred tveganji je treba skrbno spremljati, tako spremljanje se zagotovi z ustreznimi postopki.

(2)

Obravnava iz prvega odstavka tega člena se tudi uporablja pri izračunu kapitalske zahteve za stran pozicije notranjega varovanja pred tveganji, ki izhaja iz bančne knjige.

(3)

Kadar banka varuje izpostavljenost bančne knjige s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom trgovalne knjige, se ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena šteje, da izpostavljenost bančne knjige za namen izračuna kapitalskih zahtev ni varovana, razen če banka od tretje osebe, ki je primeren dajalec osebnih kreditnih zavarovanj skladno z 29. členom sklepa o kreditnih zavarovanjih, za izpostavljenost iz bančne knjige kupi kreditni izvedeni finančni instrument, ki izpolnjuje zahteve iz 40. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih. Kadar banka kupi zavarovanje tretje osebe, ki je za namen izračuna kapitalskih zahtev priznano kot varovanje za postavko bančne knjige, se ne glede na drugi stavek četrtega odstavka 45. člena tega sklepa za namen izračuna kapitalskih zahtev v trgovalno knjigo ne vključi niti notranje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom niti zunanje varovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom.

4. IZRAČUN KAPITALSKE ZAHTEVE ZA POZICIJSKO TVEGANJE

4.1. Splošne določbe

15. člen

(Ugotavljanje neto pozicije)

(1)

Presežna vrednost dolgih (kratkih) pozicij banke nad njenimi kratkimi (dolgimi) pozicijami v istovrstnih lastniških, dolžniških in zamenljivih vrednostnih papirjih ter enakih izvedenih finančnih instrumentih (terminskih pogodbah, opcijah, nakupnih bonih, kritih nakupnih bonih) je njena neto pozicija v vsakem od teh različnih instrumentov. Pri izračunavanju neto pozicije se pozicije v izvedenih finančnih instrumentih obravnavajo kot pozicije v osnovnih vrednostnih papirjih (oziroma hipotetičnih), v skladu s 17. do 20. členom tega sklepa. Lastni dolžniški instrumenti banke se pri izračunavanju posebnega pozicijskega tveganja ne upoštevajo.

(2)

Pobotanje med pozicijo zamenljivih vrednostnih papirjev in pozicijo finančnih instrumentov, v katere je mogoče te zamenljive vrednostne papirje zamenjati, ni mogoče.

(3)

Vse neto pozicije v finančnih instrumentih, ki se glasijo na tujo valuto, se, ne glede na njihov predznak, preračunajo v valuto poročanja po veljavnem promptnem deviznem tečaju pred njihovim seštevanjem.

16. člen

(Splošno pravilo za razstavljanje pozicij posebnih instrumentov)

Pozicije posebnih instrumentov, ki so navedeni v 17. do 20. členu tega sklepa, se razstavljajo na hipotetične pozicije na naslednji način:

(a)

če je osnovni instrument dolžniški finančni instrument:

-

na dolžniški finančni instrument, pri čemer je posebni instrument odvisen od cene (obrestne mere) točno določenega osnovnega dolžniškega instrumenta, na katerega se nanaša; in/ali

-

na hipotetične dolžniške instrumente, s katerimi se zajame tveganje obrestne mere, ki izhaja iz prihodnjih plačil in prejetih denarnih tokov (vključujoč hipotetična plačila in prejemke); ker so oblikovani tako, da izrazijo splošno pozicijsko tveganje (in ne posebno pozicijsko tveganje), se imenujejo hipotetični netvegani dolžniški instrumenti;

-

na dolžniški finančni instrument in hipotetične dolžniške instrumente skupaj;

(b)

če je osnovni instrument lastniški finančni instrument::

-

na hipotetične pozicije v posameznih lastniških finančnih instrumentih, v košaricah delniških finančnih instrumentov ali v delniških indeksih in/ali

-

na hipotetične pozicije v netveganem dolžniškem instrumentu;

(c)

če je osnovni instrument blago:

-

na hipotetične pozicije v blagu, na katerega se nanaša.

17. člen

(Terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri in pogodbe o terminskem nakupu ali prodaji dolžniških finančnih instrumentov)

(1)

Terminske pogodbe na obrestno mero, dogovori o terminski obrestni meri ("Forward Rate Agreements" – FRA) in pogodbe o terminskem nakupu ali prodaji dolžniških instrumentov se obravnavajo kot kombinacije hipotetičnih dolgih in kratkih pozicij v osnovnih finančnih instrumentih, kot je določeno v drugem do petem odstavku tega člena.

(2)

Za namen tega člena dolga pozicija predstavlja pozicijo, v kateri je banka fiksirala obrestno mero, ki jo bo prejela enkrat v prihodnosti, kratka pozicija pa pozicijo, v kateri je fiksirala obrestno mero, ki jo bo enkrat v prihodnosti plačala.

(3)

Dolga pozicija terminske pogodbe na obrestno mero se obravnava kot kombinacija kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju z zapadlostjo enako obdobju do poravnave terminske pogodbe in dolge pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju z zapadlostjo enako obdobju do poravnave terminske pogodbe, povečanem za dogovorjeno trajanje pogodbe.

(4)

Prodan dogovor o terminski obrestni meri (FRA) se obravnava kot dolga pozicija v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju z zapadlostjo enako obdobju do poravnave, povečanem za dogovorjeno/pogodbeno trajanje pogodbe in kratko pozicijo v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju z zapadlostjo, enako datumu poravnave.

(5)

Pogodba o terminskem nakupu dolžniškega instrumenta se obravnava kot kombinacija kratke pozicije v netveganem brezkuponskem dolžniškem vrednostnem papirju z zapadlostjo, enako zapadlosti terminske pogodbe, in dolgo (promptno) pozicijo v obveznici, na katero se terminska pogodba nanaša, z zapadlostjo, enako preostali zapadlosti obveznice.

(6)

Pri izračunu kapitalskih zahtev za posebno pozicijsko tveganje se pozicije v netveganih brezkuponskih dolžniških vrednostnih papirjih vključijo v prvo kategorijo (utež 0%) v Tabeli 1 28. člena tega sklepa, pozicija v obveznici pa v ustrezno kategorijo postavk v Tabeli 1 28. člena tega sklepa.

(7)

Banka lahko kot kapitalsko zahtevo za pogodbe iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na priznanih borzah, naštetih v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, ki je enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna borza.

(8)

Banka lahko kot kapitalsko zahtevo za pogodbe iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za katere poravnavo izvajajo priznane klirinške družbe, naštete v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna klirinška družba.

18. člen

(Opcije)

(1)

Opcije na obrestne mere, dolžniške finančne instrumente, lastniške finančne instrumente, delniške indekse, finančne terminske pogodbe, zamenjave in tuje valute se obravnavajo kot pozicije, katerih vrednost je enaka vrednosti osnovnih instrumentov, na katere se opcije nanašajo, pomnožene s svojimi deltami. Tako določene pozicije se lahko pobotajo z nasprotnimi pozicijami v istovrstnih osnovnih instrumentih, ki so osnovni opcijam. Pozicije v opcijah se pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje obravnavajo kot kombinacije hipotetičnih dolgih in kratkih pozicij oziroma se razstavijo na pozicije v osnovnih instrumentih, na katere se opcije nanašajo. Kapitalska zahteva za izdane opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), se mora izračunati v povezavi z osnovnimi instrumenti, na katere se opcije nanašajo.

(2)

Za delto se uporablja kazalec, ki ga izračunava priznana borza iz Priloge II tega sklepa, na kateri se trguje z opcijami. Za opcije, za katere kazalec priznane borze ni razpoložljiv, ali za opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), lahko banka delto izračunava sama, vendar le, če dokaže, da je njen model za izračunavanje delte primeren. Banka Slovenije lahko predpiše metodologijo za izračunavanje delte.

(3)

Delta vrednosti pozicij v osnovnih finančnih instrumentih se upošteva pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicijska tveganja, in sicer:

(a) kupljena nakupna opcija kot dolga pozicija,

(b) izdana nakupna opcija kot kratka pozicija,

(c) kupljena prodajna opcija kot kratka pozicija,

(d) izdana prodajna opcija kot dolga pozicija.

(4)

Poleg izračuna delte je nujno, da se banka zavaruje tudi pred drugimi tveganji, povezanimi z opcijami. Zato mora banka izračunavati dodatne kapitalske zahteve za druga opcijska tveganja, npr. tveganje spremembe delte (gama tveganje) ali nestanovitnosti osnovnega instrumenta (vega tveganje). Za gamo in vego se uporablja kazalec, ki ga izračunava priznana borza iz Priloge II tega sklepa, na kateri se trguje z opcijami. Za opcije, za katere kazalec priznane borze ni razpoložljiv, ali za opcije, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), lahko banka gamo in vego izračunava sama, vendar le, če dokaže, da je njen model za izračunavanje game in vege primeren. Banka Slovenije lahko predpiše metodologijo za izračunavanje game in vege.

(5)

Banka lahko kot kapitalsko zahtevo za opcije iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na priznanih borzah, naštetih v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, enak kritju, ki ga za te opcije zahteva zadevna borza.

(6)

Banka lahko kot kapitalsko zahtevo za pogodbe iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC) in za katere poravnavo izvajajo priznane klirinške družbe, naštete v Prilogi II tega sklepa, uporabi znesek, enak kritju, ki ga za te pogodbe zahteva zadevna klirinška družba.

(7)

Banka lahko kot kapitalsko zahtevo za kupljene opcije iz prvega odstavka tega člena, s katerimi se trguje na borzah ali na prostem trgu, uporabi znesek, ki je enak kapitalski zahtevi za finančne instrumente, na katere se te opcije nanašajo. Pri tem tako določena kapitalska zahteva ne presega tržne vrednosti opcij iz prvega odstavka tega člena.

19. člen

(Nakupni boni)

Nakupni boni (warrants), ki so vezani na dolžniške in lastniške finančne instrumente, se obravnavajo enako kot opcije.

20. člen

(Zamenjave)

Banka mora zamenjave (npr. medvalutne, obrestne, lastniške) za namene obrestnega tveganja obravnavati na enaki osnovi kot bilančne instrumente. Tako mora obrestno zamenjavo, po kateri prejema spremenljivo obrestno mero in plačuje fiksno obrestno mero, obravnavati kot kombinacijo dolge pozicije v instrumentu s spremenljivo obrestno mero z zapadlostjo, ki je enaka obdobju do naslednje določitve obrestne mere, in kratke pozicije v instrumentu s fiksno obrestno mero z zapadlostjo, ki je enaka zapadlosti zamenjave.

21. člen

(Obravnava prodajalca zavarovanja)

Če ni drugače določeno, se za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje (»prodajalec zavarovanja«), uporablja nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Banka se lahko odloči za uporabo nominalne vrednosti, zmanjšane za spremembo tržne vrednosti instrumenta od začetnega dne trgovanja, namesto same nominalne vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje stranke se, razen pri zamenjavi celotnega donosa (total return swap), namesto zapadlosti obveznosti upošteva zapadlost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Pri tem se pozicije določijo na naslednji način:

(a) zamenjava celotnega donosa za splošno pozicijsko tveganje ustvari dolgo pozicijo v referenčni obveznosti in kratko pozicijo v državni obveznici, za katero se pri standardiziranem pristopu za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja utež tveganja 0% in katere zapadlost je enaka dobi do naslednje določitve obrestne mere; hkrati za posebno pozicijsko tveganje ustvari tudi dolgo pozicijo v referenčni obveznosti;

(b) kreditna zamenjava (credit default swap) za splošno pozicijsko tveganje ne ustvari pozicije; za posebno pozicijsko tveganje pa ustvari sintetično dolgo pozicijo v obveznosti referenčnega subjekta, razen če ima izvedeni finančni instrument določeno bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg (dolg kvalificiranega izdajatelja); v takem primeru se ustvari dolga pozicija v izvedenem finančnem instrumentu; če so po kreditni zamenjavi dolgovane tudi obresti ali premija, morajo biti ti denarni tokovi predstavljeni kot hipotetične pozicije v državnih obveznicah;

(c) kreditni zapis za eno samo izpostavljenost (single name credit linked note) za splošno pozicijsko tveganje ustvari dolgo pozicijo v tem kreditnem zapisu kot obrestni produkt; za posebno pozicijsko tveganje ustvari sintetično dolgo pozicijo v obveznosti referenčnega subjekta; dodatno ustvari dolgo pozicijo v obveznosti izdajatelja zapisa; če ima kreditni zapis zunanjo bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg, se za posebno pozicijsko tveganje upošteva samo ena dolga pozicija;

(d) kreditni zapis za skupino izpostavljenosti (multiple name credit linked note), ki zagotavlja sorazmerno zavarovanje teh izpostavljenosti, za posebno pozicijsko tveganje poleg dolge pozicije v obveznosti izdajatelja tega kreditnega zapisa ustvari tudi pozicije v obveznostih vseh referenčnih subjektov, in sicer v zneskih, ki predstavljajo delež nominalnega zneska kreditnega zapisa, ti deli pa se določijo sorazmerno glede na delež izpostavljenosti do posameznega referenčnega subjekta v vseh izpostavljenostih, ki so sorazmerno zavarovane s kreditnim zapisom; če je možno izbrati več kot eno obveznost referenčnega subjekta, potem posebno tveganje določa obveznost z največjo utežjo tveganja; če ima kreditni zapis za več izpostavljenosti zunanjo bonitetno oceno in izpolnjuje pogoje za kvalificiran dolg, se za posebno tveganje upošteva samo ena dolga pozicija v tem kreditnem zapisu;

(e) kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi prvega neplačila ustvari pozicijo v višini nominalnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta; če je obseg največjega plačila po kreditnem dogodku nižji od kapitalske zahteve, izračunane v skladu s prejšnjim stavkom, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi znesek največjega plačila po kreditnem dogodku;

kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi drugega neplačila ustvari pozicijo v višini nominalnega zneska v obveznosti vsakega referenčnega subjekta, razen v eni (v tisti z najnižjo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje); če je obseg največjega plačila po kreditnem dogodku nižji od kapitalske zahteve, izračunane v skladu s prejšnjim stavkom, se lahko kot kapitalska zahteva za posebno tveganje uporabi znesek največjega plačila po kreditnem dogodku;

če ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje upošteva bonitetno oceno samega instrumenta in uporabi ustrezne uteži tveganja za listinjenje.

22. člen

(Obravnava kupca zavarovanja)

(1)

Za stranko, ki prenese kreditno tveganje ("kupec zavarovanja"), se pozicije določijo kot zrcalna slika pozicij prodajalca zavarovanja, razen kreditnega zapisa (ki ne ustvari kratke pozicije v obveznosti izdajatelja). Če v danem trenutku obstaja prodajna opcija v kombinaciji s stopnjevanjem, se tak trenutek obravnava kot zapadlost zavarovanja. V primeru kreditnih izvedenih finančnih instrumentov na podlagi prvega neplačila in n-tega neplačila velja naslednja obravnava:

a)

Kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi prvega neplačila (first-to-default credit derivatives):

če banka pridobi kreditno zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom za več referenčnih subjektov, ki predstavljajo osnovo za kreditni izvedeni finančni instrument, pod pogojem, da neplačilo prvega izmed zavarovanih referenčnih subjektov sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom in da z nastopom tega kreditnega dogodka pogodba za kreditni izvedeni finančni instrument preneha veljati, lahko banka izravna posebno pozicijsko tveganje referenčnega subjekta, ki mu pripade najnižja utež za posebno pozicijsko tveganje med vsemi referenčnimi subjekti, v skladu s Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa;

b)

Kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila (nth-to-default credit derivatives):

v primeru, da neplačilo n-te izmed zavarovanih izpostavljenosti sproži plačilo na podlagi kreditnega zavarovanja s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom, banka, ki je kupec zavarovanja, lahko izravna posebno pozicijsko tveganje samo, če je bilo zavarovanje s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom pridobljeno tudi za neplačila od 1 do n-1 ali če je že prišlo do števila neplačil n-1. V takih primerih se uporabi v točki a) določena metodologija za kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi prvega neplačila, ustrezno prilagojena za produkte n-tega neplačila.

(2)

Banka, ki na osnovi diskontiranega denarnega toka tržno vrednoti in upravlja obrestno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih iz 17. do 20. člena tega sklepa, lahko za izračun pozicij v teh izvedenih finančnih instrumentih uporabi modele občutljivosti. Te modele lahko uporabi tudi za izračun pozicij v obveznicah, ki se namesto prek enega končnega poplačila glavnice amortizirajo do svoje preostale zapadlosti. Tako ugotovljene pozicije se vključijo v izračun kapitalske zahteve za splošno pozicijsko tveganje dolžniških instrumentov.

(3)

Banka lahko modele občutljivosti iz drugega odstavka tega člena uporabi samo, če predhodno pridobi dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije to dovoljenje izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) modeli ustvarjajo pozicije, ki so enako občutljive na spremembe obrestne mere kot denarni tokovi osnovnih finančnih instrumentov;

(b) občutljivost se ocenjuje glede na samostojna gibanja vzorca obrestnih mer na krivulji donosa, z vsaj eno točko občutljivosti v vsakem razredu zapadlosti iz Tabele 2 četrtega odstavka 32. člena tega sklepa.

(4)

Izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena banka dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije v okviru zahteve za izdajo dovoljenja:

(a) o vrstah finančnih instrumentov, za katere namerava banka uporabiti modele občutljivosti, in o osnovnih informacijah o teh modelih;

(b) dokumentacijo, ki dokazuje, da modeli ustvarjajo pozicije, ki so enako občutljive na spremembe obrestne mere kot denarni tokovi osnovnih finančnih instrumentov;

(c) dokumentacijo, ki dokazuje, da se občutljivost ocenjuje glede na samostojna gibanja vzorca obrestnih mer na krivulji donosa, z vsaj eno točko občutljivosti v vsakem razredu zapadlosti iz Tabele 2 četrtega odstavka 32. člena tega sklepa.

(5)

Banka mora pogoje iz tretjega odstavka tega člena izpolnjevati neprekinjeno, vseskozi od izdaje dovoljenja Banke Slovenije naprej.

(6)

Natančnejša navodila za sestavo zahteve za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za uporabo modelov občutljivosti za izračun pozicij v izvedenih finančnih instrumentih oziroma za sestavo zahteve za spremembo tega dovoljenja so navedeni v Prilogi III tega sklepa.

(7)

Banka Slovenije banki dovoljenje za uporabo modelov občutljivosti odvzame, če:

(a) banka ravna v nasprotju z odredbo Banke Slovenije ali odredbo Banke Slovenije z dodatnimi ukrepi, s katero ji je bila naložena odprava kršitev pri izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka tega člena;

(b) banka huje krši izpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka tega člena.

23. člen

(Obravnava kupca zavarovanja brez uporabe modelov občutljivosti)

Banka, ki ne uporablja modelov občutljivosti, lahko kot popolnoma izravnane obravnava pozicije v hipotetičnih netveganih dolžniških instrumentih, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov iz 17. do 20. člena tega sklepa in ki izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:

(a) pozicije imajo enako vrednost in se glasijo na isto valuto;

(b) referenčna obrestna mera (za pozicije s spremenljivo obrestno mero) ali kupon (za pozicije s fiksno obrestno mero) pozicij izvedenih finančnih instrumentov ustreza obrestni meri ali kuponu pozicij, s katerimi se izravnavajo (največja razlika med njima je lahko petnajst bazičnih točk);

(c) pozicije zapadejo:

-

na isti dan, če je rok preostale zapadlosti izravnavajočih se pozicij krajši od enega meseca,

-

največ sedem dni narazen, če je rok preostale zapadlosti izravnavajočih se pozicij med enim mesecem in enim letom,

-

največ trideset dni narazen, če je rok preostale zapadlosti izravnavajočih se pozicij daljši od enega leta.

24. člen

(Obravnava vrednostnih papirjev v okviru poslov začasne prodaje oziroma odkupa in posoje oziroma izposoje)

Prenosnik vrednostnih papirjev ali zajamčenih pravic v zvezi z vrednostnimi papirji v okviru poslov začasne prodaje oziroma odkupa in posojevalec vrednostnih papirjev v okviru posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev vključita te vrednostne papirje v izračun svoje kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, če izpolnjujejo pogoje za vključitev v trgovalno knjigo iz 9. člena tega sklepa.

25. člen

(Posebno in splošno pozicijsko tveganje)

(1)

Pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi ali lastniškimi finančnimi instrumenti (ali dolžniškimi ali lastniškimi izvedenimi finančnimi instrumenti) se za namen izračuna kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje razdeli na dva sestavna dela, in sicer na posebno ter splošno pozicijsko tveganje.

(2)

Posebno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi dejavnikov v zvezi z njegovim izdajateljem ali, v primeru izvedenega finančnega instrumenta, v zvezi z izdajateljem osnovnega finančnega instrumenta.

(3)

Splošno pozicijsko tveganje je tveganje spremembe cene finančnega instrumenta zaradi spremembe ravni obrestnih mer (v primeru tržnega dolžniškega finančnega instrumenta ali dolžniškega izvedenega finančnega instrumenta) ali zaradi cenovnih gibanj na kapitalskem trgu (v primeru lastniškega finančnega instrumenta ali lastniškega izvedenega finančnega instrumenta), ki niso povezana s posebnimi lastnostmi posameznih finančnih instrumentov.

26. člen

(Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje)

Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje se izračuna kot vsota kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje dolžniških in lastniških finančnih instrumentov.

4.2. Dolžniški finančni instrumenti

27. člen

(Izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje dolžniških finančnih instrumentov)

(1)

Banka mora razvrstiti svoje neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih glede na valuto, na katero se glasijo. Kapitalsko zahtevo za splošno in posebno pozicijsko tveganje mora izračunati za neto pozicije v vsaki valuti posebej.

(2)

Kapitalska zahteva za pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi finančnimi instrumenti se izračuna kot vsota kapitalske zahteve za posebno in splošno pozicijsko tveganje v zvezi z njimi. Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi instrumenti se izračuna v skladu z 28. do 30. členom tega sklepa, kapitalska zahteva za splošno pozicijsko tveganje v zvezi z dolžniškimi instrumenti pa v skladu z 31. členom tega sklepa.

28. člen

(Posebno pozicijsko tveganje za dolžniške finančne instrumente, ki niso pozicije v listinjenju)

(1)

Banka mora vse neto pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki niso pozicije v listinjenju, izračunane v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega sklepa, razvrstiti v ustrezne kategorije dolžniških instrumentov iz Tabele 1 v tem odstavku, in sicer glede na to, kdo je njihov izdajatelj oziroma dolžnik po njih, glede na njihovo zunanjo ali notranjo bonitetno oceno ter glede na njihovo preostalo zapadlost. Tako razvrščene neto pozicije v dolžniških instrumentih mora pomnožiti z utežmi, ki so v skladu s Tabelo 1 iz tega odstavka predpisane za posamezno kategorijo dolžniških instrumentov, v katero spadajo. Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje, povezano z dolžniškimi finančnim instrumenti, se izračuna kot vsota tehtanih neto pozicij v dolžniških finančnih instrumentih (ne glede na to, ali so te neto pozicije dolge ali kratke).

(2)

Banka mora za dolžniške finančne instrumente, kjer obstaja povečano tveganje zaradi neustrezne solventnosti izdajatelja ali likvidnosti instrumenta, uporabiti najvišjo utež iz Tabele 1 prvega odstavka tega člena, to je 12%.

28.a člen

(Posebno pozicijsko tveganje za dolžniške finančne instrumente, ki so pozicije v listinjenju)

(1)

Banka za dolžniške finančne instrumente, ki so pozicije v listinjenju, izračunava kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo (correlation trading portfolio) v skladu z določbami petega odstavka tega člena.

(2)

Trgovalni portfelj s korelacijo sestavljajo pozicije v listinjenju in kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

-

pozicije niso pozicije v relistinjenju, opcije na tranšo listinjenja ali katerikoli izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki ne zagotavljajo sorazmernega deleža (pro-rata share) pri donosu tranše listinjenja;

-

vsi referenčni instrumenti so (bodisi) instrumenti za eno samo izpostavljenost (single name), vključno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za eno samo izpostavljenost, za katere obstaja dvosmerni likvidni trg ali indeksi, ki se splošno uporabljajo pri trgovanju in se nanašajo na te referenčne instrumente. Šteje se, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo dobronamerne neodvisne ponudbe za nakup ali prodajo, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali s trenutno konkurenčno kotacijo na strani povpraševanja in ponudbe, določi v enem dnevu in po tej ceni tudi poravna v razmeroma kratkem času v skladu s tržno prakso.

(3)

V trgovalni portfelj s korelacijo ne smejo biti vključene pozicije, ki se nanašajo na:

-

osnovni instrument, ki ga je v bančni knjigi mogoče razporediti v kategoriji izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno oziroma izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami, skladno s 4. členom sklepa o standardiziranem pristopu;

-

izpostavljenosti do pravne osebe s posebnim namenom listinjenja.

(4)

Banka lahko ne glede na drugi odstavek tega člena v trgovalni portfelj s korelacijo vključi pozicije v finančnih instrumentih, ki niso pozicije v listinjenju ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, vendar varujejo druge pozicije tega portfelja, če za te finančne instrumente ali njihove osnovne instrumente obstaja dvosmerni likvidni trg v skladu s drugo alinejo drugega odstavka tega člena.

(5)

Banka mora za dolžniške finančne instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju, za namen izračuna kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje pomnožiti neto pozicije teh instrumentov, izračunane na podlagi 15. člena tega sklepa, kot sledi:

(a)

z 8 % utežjo tveganja pomnoži pozicije v listinjenju, ki bi bile v bančni knjigi predmet standardiziranega pristopa, kot je določeno v 15. do 22. členu Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10 in 100/11; v nadaljevanju: sklep o listinjenju);

(b)

z 8 % utežjo tveganja pomnoži pozicije v listinjenju, ki bi bile v bančni knjigi predmet pristopa IRB, kot je določeno v 23. do 38. členu sklepa o listinjenju.

(6)

Za namen točk (a) in (b) petega odstavka tega člena lahko banka, ki ni v vlogi originatorja, uporablja metodo nadzorniške formule iz 27. člena sklepa o listinjenju, če to metodo uporablja tudi za tovrstne pozicije v listinjenju v bančni knjigi in utemelji upravičenost uporabe te metode Banki Slovenije. Kjer je primerno, se vrednosti ocen PD in LGD kot vhodni podatki k metodi nadzorniške formule določijo v skladu s pristopom IRB. Ne glede na to lahko banka uporablja tudi vrednosti ocen PD in LGD, pridobljene na podlagi pristopa za zajetje presežnega tveganja neplačila in migracije iz 89.a. člena tega sklepa, če dokaže Banki Slovenije, da omenjen pristop izpolnjuje kvantitativne standarde pristopa IRB.

(7)

Ne glede na točki (a) in (b) petega odstavka tega člena, se za pozicije v listinjenju, ki bi jim v skladu s 45. do 52. členom sklepa o listinjenju dodelili utež 1250 %, če bi banka imela te pozicije v svoji bančni knjigi, uporabi 8 % utež tveganja.

(8)

Kapitalska zahteva za posebno pozicijsko tveganje se izračuna kot vsota vseh tehtanih pozicij iz petega do sedmega odstavka tega člena, ne glede na to, ali so dolge ali kratke.

(9)

Ne glede na osmi odstavek tega člena lahko banka kot kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje za trgovalni portfelj s korelacijo upošteva višjega izmed zneskov:

-

skupne kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje, ki bi veljala samo za neto dolge pozicije za trgovalni portfelj s korelacijo;

-

skupne kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje, ki bi veljala samo za neto kratke pozicije za trgovalni portfelj s korelacijo.

(10)

Ne glede na osmi in deveti odstavek tega člena lahko banka omeji kapitalsko zahtevo za posebno pozicijsko tveganje v višini največje možne izgube zaradi tveganja neplačila. Za kratko pozicijo se ta omejitev lahko izračuna kot sprememba vrednosti zaradi takojšnega preoblikovanja osnovnih referenčnih subjektov v subjekte brez tveganja neplačila (default risk-free).

29. člen

(Posebna pravila pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje)

(1)

Banka, ki za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop IRB, stopnje kreditne kvalitete za namen prvega odstavka tega člena ugotavlja na podlagi ocene PD dolžnikov po izpostavljenosti iz Tabele 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa. Ta PD mora biti enak ali nižji od tistega, ki se v skladu s pravili za tehtanje izpostavljenosti do podjetij iz sklepa o standardiziranem pristopu povezuje z ustrezno stopnjo kreditne kvalitete.

(2)

Instrumenti, ki jih izdajo nekvalificirani izdajatelji, prejmejo utež za posebno pozicijsko tveganje v višini 8% ali 12% v skladu s Tabelo 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa. Banka Slovenije lahko od banke zahteva, da za take instrumente uporablja višjo kapitalsko zahtevo za posebno tveganje in/ali ne dovoli pobotanja za namene opredelitve obsega splošnega tveganja trga med takimi instrumenti in kakršnimi koli drugimi dolžniškimi instrumenti.

(3)

Za izpostavljenosti v listinjenju, ki se v izračunu omejitev posameznih sestavin kapitala v skladu s prvim odstavkom in točko (g) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu odštevajo ali ki so v skladu s pravili Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje pri listinjenju in pravilih glede izpostavljenosti bank in hranilnic prenesenemu kreditnemu tveganju (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju: sklep o listinjenju) tehtajo z utežjo 1250%, mora banka uporabiti kapitalsko zahtevo, ki ni nižja od tiste, ki je rezultat navedenih dveh možnih obravnav izpostavljenosti v listinjenju. Za likvidnostne aranžmaje brez bonitetne ocene (unrated liquidity facilities) mora banka uporabiti kapitalsko zahtevo, ki ni manjša od tiste, določene v skladu z 19. do 20. in 30. do 32. členom sklepa o listinjenju.

(4)

Banka lahko za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo ali za katere jamčijo enote centralne ravni držav ali, ki jih izdajo centralne banke, mednarodne organizacije, multilateralne razvojne banke ali enote regionalne ali lokalne oblasti držav članic, namesto uteži, predpisanih v Tabeli 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa, uporabi 0%, če so navedeni dolžniški vrednostni papirji nominirani in financirani v domači valuti izdajatelja. 0-odstotno utež lahko v tem primeru uporabi ne glede na kreditno kvaliteto navedenih dolžniških vrednostnih papirjev.

(5)

Banka lahko, ne glede na uteži, predpisane v Tabeli 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa, za krite obveznice, opredeljene v 10. točki drugega odstavka 2. člena in 45. členu sklepa o standardiziranem pristopu, uporablja enake uteži kot za postavke kvalificiranih izdajateljev z enako preostalo zapadlostjo kot te krite obveznice, zmanjšane na naslednji način:

(a) če se podrejenim, nezavarovanim izpostavljenostim do izdajatelja za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje dodeli utež tveganja 20%, se ustrezna utež dolžniških finančnih instrumentov iz Tabele 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa (ustrezna utež za postavke kvalificiranih izdajateljev) zmanjša za 50%;

(b) če se podrejenim, nezavarovanim izpostavljenostim do izdajatelja za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje dodeli utež tveganja 50%, se ustrezna utež dolžniških finančnih instrumentov iz Tabele 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa (ustrezna utež za postavke kvalificiranih izdajateljev) zmanjša za 60%;

(c) če se podrejenim, nezavarovanim izpostavljenostim do izdajatelja za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje dodeli utež tveganja 100%, se ustrezna utež dolžniških finančnih instrumentov iz Tabele 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa (ustrezna utež za postavke kvalificiranih izdajateljev) zmanjša za 50%;

(d) če se podrejenim, nezavarovanim izpostavljenostim do izdajatelja za namene izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje dodeli utež tveganja 150%, se ustrezna utež dolžniških finančnih instrumentov iz Tabele 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa (ustrezna utež za postavke kvalificiranih izdajateljev) zmanjša za 33,3%.

30. člen

(Opredelitev drugih postavk kvalificiranega izdajatelja)

Postavke kvalificiranih izdajateljev iz druge kategorije dolžniških finančnih instrumentov v Tabeli 1 prvega odstavka 28. člena tega sklepa zajemajo:

(a) dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki bi jim v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu pripadala stopnja kreditne kvalitete, ki ustreza investicijskemu razredu. Za namen tega sklepa se kot investicijski razred šteje stopnja kreditne kvalitete 1 do 3

(b) dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki imajo zaradi solventnosti izdajatelja PD, ki ustreza investicijskemu razredu iz točke (a) tega odstavka, če banka za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje uporablja pristop IRB;

(c) dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki nimajo zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-

so dovolj likvidne,

-

njihova investicijska kvaliteta je najmanj enakovredna investicijski kvaliteti pozicij iz točke (a) tega odstavka,

-

dolžniški finančni instrumenti, v katerih so te pozicije, so uvrščeni vsaj na enem organiziranem trgu države članice ali na priznani borzi iz Priloge II tega sklepa,

(d) dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki so jih izdale institucije in ki izpolnjujejo naslednja pogoja:

-

so dovolj likvidne,

-

njihova investicijska kvaliteta je najmanj enakovredna investicijski kvaliteti pozicij iz točke (a) tega odstavka,

(e) dolge in kratke pozicije v dolžniških finančnih instrumentih, ki so jih izdale institucije, ki so zavezane k izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja, enakovrednim za investicijska podjetja, in katerih kreditna kvaliteta ni slabša od kreditne kvalitete institucij, ki ji v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu ustreza najmanj stopnja kreditne kvalitete 2.

Če Banka Slovenije oceni, da so dolžniški finančni instrumenti, ki se obravnavajo kot postavke kvalificiranih izdajateljev, izpostavljeni previsokemu posebnemu pozicijskemu tveganju, lahko od banke zahteva, da jih pri izračunu kapitalske zahteve ne obravnava več kot postavke kvalificiranih izdajateljev.

31. člen

(Splošno pozicijsko tveganje)

Banka lahko kapitalsko zahtevo za splošno pozicijsko tveganje izračuna z uporabo pristopa, ki temelji na zapadlosti (v skladu z 32. členom tega sklepa), ali z uporabo pristopa, ki temelji na trajanju (v skladu s 33. členom tega sklepa). Izbrani pristop mora banka dosledno uporabljati.

32. člen

(Pristop, ki temelji na zapadlosti)

(1)

Postopek za izračun kapitalske zahteve za splošno pozicijsko tveganje je sestavljen iz dveh osnovnih korakov. Prvič, za izračun kapitalske zahteve za splošno pozicijsko tveganje mora banka vse neto pozicije tehtati glede na zapadlost, kakor je določeno v drugem odstavku tega člena. Drugič, ta kapitalska zahteva se zniža, če se v isti razred zapadlosti uvrstijo nasprotne (dolge/kratke) tehtane pozicije. Znižanje te kapitalske zahteve se dovoli, čeprav so nasprotne tehtane pozicije uvrščene v različne razrede zapadlosti, pri čemer je obseg znižanja odvisen od tega, če sta poziciji uvrščeni v isto skupino razredov zapadlosti ali ne, in od posameznih skupin razredov zapadlosti, v katere sta uvrščeni. Obstajajo tri skupine razredov zapadlosti.

(2)

Banka svoje neto pozicije ustrezno razvrsti v razrede zapadlosti, opredeljene v stolpcu 2 ali 3 iz Tabele 2 četrtega odstavka tega člena. Razvrščanje izvede na podlagi preostale zapadlosti pri dolžnikih finančnih instrumentih s fiksno obrestno mero in na podlagi obdobja do naslednje določitve obrestne mere pri dolžniških finančnih instrumentih s spremenljivo obrestno mero. Banka mora tudi ločiti dolžniške finančne instrumente s kuponom z obrestno mero v višini 3% in več ali s kuponom z obrestno mero v višini manj kot 3% in jih ustrezno razvrstiti v stolpec 2 ali 3 v Tabeli 2 četrtega odstavka tega člena. Potem mora vsako pozicijo pomnožiti z ustrezno utežjo iz stolpca 4 v navedeni tabeli.

(3)

Banka mora nato izračunati vsoto tehtanih dolgih pozicij in vsoto tehtanih kratkih pozicij v vsakem posameznem razredu zapadlosti. Izravnana tehtana pozicija posameznega razreda zapadlosti je manjša izmed vsote tehtanih dolgih in vsote tehtanih kratkih pozicij v tem razredu zapadlosti, neizravnana tehtana pozicija posameznega razreda zapadlosti pa razlika med njima. Po izravnavanju mora banka izračunati vsoto izravnanih tehtanih pozicij v vseh razredih zapadlosti.

(4)

Banka mora nato sešteti neizravnane tehtane dolge oziroma neizravnane tehtane kratke pozicije iz vseh razredov zapadlosti v okviru posamezne skupine razredov zapadlosti. Izravnana tehtana pozicija posamezne skupine zapadlosti je manjša izmed vsote neizravnanih tehtanih dolgih ali vsote neizravnanih tehtanih kratkih pozicij v tej skupini razredov zapadlosti. Neizravnana tehtana pozicija posamezne skupine razredov zapadlosti pa razlika med njima.

Tabela 2: Razvrščanje neto pozicij glede na preostalo zapadlost
+----------------+-----------------------------+-------------+---------------+
|    Skupine     |     Razredi zapadlosti      |   Utež (%) |   Domnevana   |
|    razredov    +--------------+--------------+             |   sprememba   |
|   zapadlosti   |Obrestna mera |Obrestna mera |             | obrestne mere |
|                |      3%      | manjša od 3% |             |      (%)      |
|                |   ali več    |              |             |               |
+----------------+--------------+--------------+-------------+---------------+
|      (1)       |     (2)      |     (3)      |     (4)     |      (5)      |
+----------------+--------------+--------------+-------------+---------------+
|       1        |0 do 1 mesec |0 do 1 mesec |         0,00|              –|
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 1 do 3    |Nad 1 do 3    |         0,20|           1,00|
|                |mesece        |mesece        |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 3 do 6    |Nad 3 do 6    |         0,40|           1,00|
|                |mesecev       |mesecev       |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 6 do 12   |Nad 6 do 12   |         0,70|           1,00|
|                |mesecev       |mesecev       |             |               |
+----------------+--------------+--------------+-------------+---------------+
|       2        |Nad 1 do 2    |Nad 1,0 do 1,9|         1,25|           0,90|
|                |leti          |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 2 do 3    |Nad 1,9 do 2,8|         1,75|           0,80|
|                |leta          |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 3 do 4    |Nad 2,8 do 3,6|         2,25|           0,75|
|                |leta          |let           |             |               |
+----------------+--------------+--------------+-------------+---------------+
|       3        |Nad 4 do 5 let|Nad 3,6 do 4,3|         2,75|           0,75|
|                |              |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 5 do 7 let|Nad 4,3 do 5,7|         3,25|           0,65|
|                |              |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 7 do 10   |Nad 5,7 do 7,3|         3,75|           0,65|
|                |let           |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 10 do 15 |Nad 7,3 do 9,3|         4,50|           0,60|
|                |let           |let           |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Nad 15 do 20 |Nad 9,3 do    |         5,25|           0,60|
|                |let           |10,6 let      |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |Več kot 20 let|Nad 10,6 do   |         6,00|           0,60|
|                |              |12,0 let      |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |              |Nad 12,0 do   |         8,00|           0,60|
|                |              |20,0 let      |             |               |
|                +--------------+--------------+-------------+---------------+
|                |              |Več kot 20,0 |        12,50|           0,60|
|                |              |let           |             |               |
+----------------+--------------+--------------+-------------+---------------+

(5)

Banka mora nato medsebojno izravnati neizravnani tehtani poziciji skupin razredov zapadlosti 1 in 2, s čimer ugotovi izravnano tehtano pozicijo med skupinama razredov zapadlosti 1 in 2. Nato mora medsebojno izravnati še preostanek neizravnane tehtane pozicije skupine razredov zapadlosti 2 in neizravnano tehtano pozicijo skupine razredov zapadlosti 3, s čimer ugotovi izravnano tehtano pozicijo med skupinama razredov zapadlosti 2 in 3.

(6)

Banka lahko spremeni vrstni red izravnavanja iz petega odstavka tega člena tako, da najprej izračuna izravnano tehtano pozicijo med skupinama razredov zapadlosti 2 in 3 in šele nato izravnano tehtano pozicijo med skupinama razredov zapadlosti 1 in 2.

Sklep o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice

Časovnica