Nalaganje dokumenta...
Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 100-4266/2011, stran 13281 DATUM OBJAVE: 9.12.2011
VELJAVNOST: od 31.12.2011 / UPORABA: od 31.12.2011
RS 100-4266/2011
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 31.12.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
4266. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
Na podlagi 5. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice
1. člen
V Sklepu o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10) se besedilo 1.a člena spremeni tako, da se glasi:
»S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1) in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjeni z Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 120).«.
2. člen
Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/11 – uradno prečiščeno besedilo (52/11 – popravek), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a)
lokalno podjetje v drugem odstavku 14. člena,
(b)
verjetnost neplačila (v nadaljevanju: PD) v prvem odstavku 115. člena,
(c)
neplačilo v drugem odstavku 115. člena,
(d)
izguba ob neplačilu (v nadaljevanju: LGD) v četrtem odstavku 115. člena,
(e)
konverzijski količnik (v nadaljevanju: CF) v petem odstavku 115. člena,
(f)
pričakovana izguba (v nadaljevanju: EL) v šestem odstavku 115. člena,
(g)
posel začasne prodaje oziroma odkupa v 117. členu,
(h)
posoja oziroma izposoja vrednostnih papirjev ali blaga v 118. členu,
(i)
denarju podoben instrument v 119. členu,
(j)
listinjenje v prvem odstavku 120. člena,
(k)
pozicija v listinjenju v petem odstavku 120. člena,
(l)
originator v šestem odstavku 120. člena,
(m)
sponzor v sedmem odstavku 120. člena,
(n)
relistinjenje v desetem odstavku 120. člena,
(o)
pozicija v relistinjenju v enajstem odstavku 120. člena,
(p)
finančni instrument v prvem odstavku 121. člena,
(r)
izvedeni finančni instrument v petem odstavku 121. člena,
(s)
zamenljiv vrednostni papir v tretjem odstavku 121. člena,
(t)
nakupni bon v četrtem odstavku 121. člena,
(u)
organiziran trg v 122. členu.
3. člen
V prvem odstavku 7. člena se točki (a) in (b) spremenita tako, da se glasita:
»(a)
kapitalskih zahtev, ki se izračunajo za postavke trgovalne knjige, in sicer za:
-
pozicijsko tveganje (v skladu s 15. do 42. členom tega sklepa);
-
kreditno tveganje nasprotne stranke (v skladu s 45. do 74. členom tega sklepa);
-
tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti na podlagi trgovanja (v skladu s 93. členom tega sklepa);
(b)
kapitalskih zahtev, ki se izračunajo za vse postavke (postavke bančne in trgovalne knjige), in sicer za:
-
tveganje poravnave (v skladu s 43. členom tega sklepa);
-
valutno tveganje (v skladu s 75. in 76. členom tega sklepa);
-
tveganje spremembe cen blaga (v skladu s 77. do 80. členom tega sklepa).«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6)
Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko Banka Slovenije od banke, ki izpolnjuje pogoje iz navedenega odstavka, z odločbo zahteva, da se kapitalska zahteva za postavke trgovalne knjige izračunava v skladu s 15. do 42., 43. do 74. in 93. členom tega sklepa ter za postavke bančne knjige v skladu s 43. do 44. členom tega sklepa, če so posli trgovanja pomembni z vidika celotnega poslovanja banke.«.
4. člen
Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Če banka dlje časa presega eno ali obe omejitvi iz točk (a) in (b) tretjega odstavka 7. člena tega sklepa ali če preseže eno ali obe omejitvi iz točke (c) tretjega odstavka 7. člena tega sklepa, mora za postavke trgovalne knjige izračunavati kapitalsko zahtevo v skladu s 15. do 42., 43. do 74. in 93. členom tega sklepa ter za postavke bančne knjige v skladu s 43. do 44. členom tega sklepa, in ne v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu oziroma v skladu s sklepom o pristopu IRB. Banka mora o navedenih preseganjih omejitev nemudoma obvestiti Banko Slovenije.«.
5. člen
V drugem odstavku 12. člena se točka (a) spremeni tako, da se glasi:
»(a)
dokumentirane politike in postopke za proces vrednotenja postavk trgovalne knjige, ki vključujejo jasno opredeljene odgovornosti različnih področij, vključenih v proces vrednotenja, vire tržnih informacij in preverjanje njihove primernosti, smernice za uporabo teoretičnih (unobservable) vhodnih podatkov, ki odražajo predvidevanja banke glede odločitev udeležencev na trgu pri oblikovanju cene pozicije, pogostost neodvisnega vrednotenja, časovni okvir končnih cen, postopke za prilagajanje vrednotenj, postopke potrjevanja vrednotenja ob koncu meseca in izredne postopke potrjevanja vrednotenja;«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3)
Banka mora postavke trgovalne knjige vrednotiti po tekočih tržnih cenah, kadarkoli je to mogoče. Vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen pomeni vsaj dnevno vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, kot so borzne cene, cene, pridobljene prek aktivnih posrednikov ali kotacije več neodvisnih uglednih borznih posrednikov.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4)
Če vrednotenje na podlagi tekočih tržnih cen ni mogoče, mora banka pred izračunom kapitalske zahteve za tržna tveganja za vrednotenje teh postavk konzervativno uporabiti svoj notranji model.«.
V sedmem odstavku se točka (a) spremeni tako, da se glasi:
»(a)
višje vodstvo mora biti seznanjeno s postavkami trgovalne knjige ali z drugimi pozicijami, katerih poštena vrednost se določa z notranjim modelom, in mora razumeti pomen negotovosti, ki zaradi tega nastane pri poročanju o tveganju/uspešnosti poslovanja;«.
6. člen
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Glede na to, da mora banka postavke iz trgovalne knjige vrednotiti v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja za namen finančnega poročanja, mora imeti tudi ustrezne postopke za oceno prilagoditev na postavkah trgovalne knjige.
(2)
Banka mora izdelati ocene prilagoditev vrednotenja na postavkah trgovalne knjige zaradi nerealiziranih kreditnih razmikov, stroškov zapiranja pozicij, operativnih tveganj, predčasnega zapiranja pozicij, stroškov investiranja in financiranja, prihodnjih administrativnih stroškov in tveganj, ki izhajajo zaradi uporabe notranjega modela.
(3)
Če je potrebno, mora banka izdelati oceno prilagoditev tudi za manj likvidne pozicije trgovalne knjige. Pozicije lahko postanejo manj likvidne zaradi dogodkov na trgu ali zaradi razmer pri banki (npr. koncentrirane in/ali zastarele pozicije).
(4)
Banka mora vzpostaviti in vzdrževati postopke za izdelavo ocen prilagoditev za namen tekočega vrednotenja manj likvidnih pozicij. Takšne ocene prilagoditev vrednotenja se, kjer je to potrebno, dodajo spremembam vrednosti pozicije, potrebnih za namene finančnega poročanja, in morajo biti oblikovane tako, da odražajo nelikvidnost pozicije. Pri teh postopkih mora banka upoštevati več dejavnikov za namen ugotavljanja, ali je za manj likvidne pozicije trgovalne knjige treba izdelati oceno prilagoditve vrednotenja, in sicer časovno obdobje, potrebno za vzpostavitev varovanja pozicije/tveganj znotraj pozicije, nestanovitnost in povprečje razponov prodajnega/nakupnega tečaja, razpoložljivost tržnih kotacij (število in identiteta vzdrževalcev trga), nestanovitnost in povprečje trgovalnih obsegov, koncentracije na trgu, staranje pozicij, obseg, v katerem se vrednotenje opira na uporabo notranjega modela in vpliv drugih tveganj zaradi uporabe notranjega modela.
(5)
Če banka za vrednotenje postavk trgovalne knjige uporabi vrednotenje tretje osebe oziroma za vrednotenje uporabi notranji model, sama oceni, ali bo tudi zaradi tega izvedla oceno prilagoditve vrednotenja. Poleg tega banka mora oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja za manj likvidne pozicije in redno preverjati njihovo ustreznost.
(6)
Pri kompleksnih produktih, ki vključujejo najmanj pozicije v listinjenju in kreditne izvedene finančne instrumente na podlagi n-tega neplačila, mora banka izrecno oceniti potrebo po izdelavi ocen prilagoditev vrednotenja, ki bi odražale tveganje uporabe notranjega modela zaradi morebitne napačne metodologije vrednotenja in zaradi uporabe teoretičnih (in morda napačnih) kalibracijskih parametrov v modelu za vrednotenje.«.
7. člen
V 21. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če ni drugače določeno, se za izračun kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje stranke, ki prevzame kreditno tveganje (»prodajalec zavarovanja«), uporablja nominalno vrednost kreditnega izvedenega finančnega instrumenta. Banka se lahko odloči za uporabo nominalne vrednosti, zmanjšane za spremembo tržne vrednosti instrumenta od začetnega dne trgovanja, namesto same nominalne vrednosti kreditnega izvedenega finančnega instrumenta.«.
Tretji pododstavek točke (e) se spremeni tako, da se glasi:
»če ima kreditni izvedeni finančni instrument na podlagi n-tega neplačila zunanjo bonitetno oceno, prodajalec zavarovanja pri izračunu kapitalske zahteve za posebno pozicijsko tveganje upošteva bonitetno oceno samega instrumenta in uporabi ustrezne uteži tveganja za listinjenje.«.