500. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna
Republike Slovenije
(1)
Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:
1.
določitev kvot (36. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
2.
pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);
3.
prerazporejanje pravic porabe;
4.
odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;
5.
vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:
-
prenešeno izvrševanje nalog;
-
kupnin od prodaje in zamenjave državnega stvarnega premoženja;
-
najemnin od državnega premoženja;
-
odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja;
-
prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki;
-
prispevkov in pristojbin;
6.
zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);
7.
prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;
8.
spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov ter zaključevanja projektov;
9.
izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);
10.
obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);
11.
postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.
(2)
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.
(3)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.
(4)
Priloge tega pravilnika, označene s številkami 1, 2, 3/1, 3/2, 4 do 6, 7/1, 7/2, 8 in 9, so sestavni del tega pravilnika.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;
2.
skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF, in sicer:
-
ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;
-
Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;
-
samostojni državni organi za postopek o prekrških;
3.
predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
4.
prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo in se financira s podarjenimi sredstvi;
5.
skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (na primer izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;
6.
nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;
7.
predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;
8.
računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Direktoratu za javno računovodstvo v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: DJR);
9.
likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;
10.
proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;
11.
proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;
12.
proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke, ter je temeljna enota za izvrševanje proračuna;
13.
posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;
14.
integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev, in je opredeljena kot postavka tipa 1;
15.
tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (na primer tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke iz šifranta tipov postavk v sistemu MFERAC);
16.
pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika, da prevzema in plačuje obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
17.
prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;
18.
razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge proračunske postavke in med konti znotraj proračunskih postavk;
19.
evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC (v nadaljnjem besedilu: sistem MFERAC) s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);
20.
obrazec FEP je aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC;
21.
odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke;
22.
dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;
23.
letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme vlada na predlog ministra za finance;
24.
kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;
25.
mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;
26.
mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;
27.
lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;
28.
podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;
29.
predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
30.
popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU, in od drugih EU donatorjev na podlagi mednarodnih pogodb;
31.
projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo določeno tehnično funkcijo in imajo opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in zaključka;
32.
faza projekta je tehnično in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz prejšnje točke. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko in projektno dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
33.
investicijski projekt je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri z namenom pridobivanja koristi;
34.
vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov, ki so potrebni za pripravo, izvedbo projekta in za predajo v uporabo. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);
35.
načrt financiranja projekta sestavljajo podatki o vseh izdatkih za projekt ter podatki o vseh virih za financiranje teh izdatkov;
36.
izdatki za projekt v načrtu financiranja so izvršeni izdatki v preteklih letih (realizacija) in načrtovani izdatki v tekočem in v naslednjih letih. Izdatki za projekt se lahko vodijo po ekonomskih namenih (veljavni plan izdatkov). Vsota izdatkov v preteklih letih in predvidenih izdatkov v tekočem in naslednjih letih je enaka vrednosti projekta;
37.
viri za financiranje projekta v načrtu financiranja projekta so izvršena plačila za projekt v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in v naslednjih letih za financiranje celotne vrednosti projekta v celotnem obdobju trajanja izvedbe projekta. Viri za financiranje projekta so proračunski viri in ostali, neproračunski viri. Proračunski viri so plačila v preteklih letih in pravice porabe na proračunskih vrsticah v tekočem in v naslednjih letih ter predvidene pravice porabe v naslednjih letih. Ostali viri so plačila za projekt drugih pravnih ali fizičnih oseb v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in bodočih proračunskih letih;
38.
evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero so znani cilji in namen, niso pa v načrt razvojnih programov še uvrščeni projekti, s katerimi bodo cilji doseženi;
39.
celovit projekt sestavlja več projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto.
Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.
2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
(1)
V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.
(2)
Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:
2.
izdatke za blago in storitve;
5.
transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).
(1)
Kvoto določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2)
Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.
(3)
Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.
MF pri predlaganju kvote upošteva:
1.
letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
2.
evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;
3.
likvidnostne možnosti proračuna;
4.
sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.
(1)
Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred začetkom obdobja, za katerega se kvota določa.
(2)
Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.
(3)
Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.
(4)
Povečanje kvote je mogoče, če:
1.
so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali
2.
je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.
3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA
Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:
1.
mesečni načrt prejemkov proračuna in
2.
mesečni načrt izdatkov proračuna.
(1)
Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:
1.
Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, ki jih morata posredovati MF do 22. v mesecu, in
2.
drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.
(2)
Skrbnik lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.
(3)
Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.
Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije sta dolžna med mesecem MF obveščati o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravita tudi pisno obrazložitev in jo posredujeta likvidnostni komisiji.
(1)
Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih likvidnostnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov.
(2)
Načrtovanje se začne 15. v mesecu oziroma prvi delovni dan po tem datumu, ko MF sproži prenos evidentiranih predobremenitev v objekt za načrtovanje likvidnosti v okviru sistema MFERAC. Predlagatelji finančnih načrtov predloge mesečnih likvidnostnih načrtov pripravijo do vključno 24. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega likvidnostnega načrta mora biti v okviru predlagatelju finančnih načrtov določene kvote.
(1)
Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.
(2)
Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
(3)
Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.
(4)
MF najkasneje do 10. v mesecu za tekoči mesec o mesečnih likvidnostnih načrtih obvesti predlagatelje finančnih načrtov.
(1)
MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:
1.
določene, izkoriščene in še proste kvote;
2.
likvidnostne možnosti proračuna;
3.
oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.
(2)
Če predlagatelj finančnega načrta v roku iz 12. člena tega pravilnika v sistemu MFERAC ne pripravi in posreduje v obravnavo predloga mesečnega likvidnostnega načrta, se kot njegov predlog upoštevajo evidentirane predobremenitve v objektu za planiranje v okviru sistema MFERAC.
(1)
O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 1 milijon tolarjev, mora predlagatelj finančnih načrtov obvestiti MF najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se v primeru plačila stroškov, povezanih z zadolževanjem oziroma servisiranjem javnega dolga, odplačil glavnic, obresti in jamstev ter obveznosti države do ZPIZ in plačil donacij, upošteva spremembe rokov in zneskov plačil, ki so sporočene najkasneje 1 delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.
(3)
Predlagatelj finančnih načrtov lahko s pisno vlogo predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.
(4)
Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:
1.
to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali
2.
so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3.
drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.
(5)
Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.
3.2. Stroški zaradi nepravočasnega obveščanja MF o spremembi likvidnostnega načrta
Če predlagatelj finančnih načrtov v predpisanem roku ne obvesti MF o spremembi likvidnostnega načrta, se mu zaradi stroškov, ki iz tega razloga nastanejo za proračun, ti stroški zaračunajo.
Strošek iz prejšnjega člena se zaračuna, če znesek realizacije plačil odstopa od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta (v nadaljnjem besedilu: odstopanje) do tekočega dne v mesecu za več kot 100 milijonov tolarjev. Izračun stroškov se opravi za celoten znesek odstopanja za vsak dan odstopanja, po naslednji formuli:
Obrestna mera * znesek odstopanja
Strošek = ---------------------------------
36000
Znesek odstopanja in strošek se izračunavata na nivoju vseh odhodkov skupine uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.
Obrestna mera, ki se uporabi za izračun stroška, je enaka povprečni mesečni obrestni meri za likvidnostna posojila do enega meseca v sistemu EZR za mesec, za katerega se strošek izračunava.
(1)
Zakladnica enotnega zakladniškega računa države v MF (v nadaljnjem besedilu: ZEZRD) pripravi obvestilo, ki vsebuje izračun stroškov ter ga do 15. v mesecu posreduje predlagatelju finančnih načrtov.
(2)
Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
2.
mesečni likvidnostni načrt;
3.
korigiran mesečni likvidnostni načrt;
5.
kumulativno odstopanje na posamezni dan;
6.
izračun stroškov na posamezni dan in vsoto za cel mesec;
7.
zneske izračunanih stroškov v preteklih mesecih;
8.
zneske izvršenih prerazporeditev v preteklih mesecih;
9.
kumulativne stroške znižane za prerazporeditve v preteklih mesecih.
(3)
Podatki iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka so izraženi v tisoč tolarjih in zaokroženi na najbližjo celo vrednost.
(1)
Predlagatelj finančnih načrtov lahko na podlagi prejetega obvestila iz prejšnjega člena najkasneje do 20. v mesecu vloži pri ZEZRD ugovor z obrazložitvijo, v kateri mora navesti, na katere podatke po posameznih dnevih v izračunu se ugovor nanaša.
(2)
Če predlagatelj finančnih načrtov vloži ugovor, ker ima pripombe na podatke o mesečnem likvidnostnem načrtu ali korigiranem mesečnem likvidnostnem načrtu, jih je dolžan uskladiti s ZEZRD. Če je ugotovljeno, da je pripomba upravičena, se v naslednjih treh delovnih dneh ugodi ugovoru in o tem napravi zabeležka.
(3)
Če je predlagatelj finančnih načrtov vložil ugovor, ker ima pripombe na podatke o realizaciji plačil, se o tem uskladi z DJR. DJR preuči, ali so bili s strani neposrednega uporabnika spoštovani roki za predložitev dokumentacije iz 142. do 145. člena tega pravilnika. Če so roki bili spoštovani, se v naslednjih treh delovnih dneh uskladijo podatki o realizaciji plačil, kar se dokumentira v zabeležki o uskladitvi.
(1)
ZEZRD na osnovi izračuna pripravi predlog za prerazporeditev za posameznega predlagatelja finančnih načrtov za pretekli mesec in ga posreduje Direktoratu za proračun v MF (v nadaljnjem besedilu: DP).
(2)
Prerazporeditev se izvrši, ko kumulativni stroški za posameznega predlagatelja finančnih načrtov, znižani za izvršene prerazporeditve iz tega naslova v preteklih mesecih, presežejo 500.000 tolarjev.
(1)
DP izvrši prerazporeditev na podlagi predloga za prerazporeditev iz postavk izdatkov za blago in storitve posameznega predlagatelja finančnih načrtov na postavko z oznako "obresti kratkoročnega zadolževanja" pri MF.
(2)
DP do konca meseca pripravi seznam izvršenih prerazporeditev iz tega naslova in ga posreduje ZEZRD.
Kolikor ima predlagatelj finančnih načrtov vse pravice porabe na postavkah izdatkov za blago in storitve že predobremenjene, mora nemudoma zagotoviti sprostitev pravic porabe v višini izračunanih stroškov. Če ta tega ne zagotovi, MF predlaga vladi v sprejem prerazporeditev, ki se lahko izvrši kljub temu, da so pravice porabe že predobremenjene.
4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE
(1)
Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik ali predlagatelj finančnih načrtov in vlada.
(2)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeti akt o proračunu.
(1)
Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca "Predlog za prerazporeditev sredstev" (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC).
(2)
Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.
(3)
Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.
(4)
Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.
(1)
Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve DP na obrazcu PPS.
(2)
Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v DP vnese predlog prerazporeditve v sistem MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v DP.
(3)
DP vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.
(4)
DP zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.
(5)
Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.
(6)
V primeru, da DP ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.
(7)
DP v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS DP arhivira.
Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti DP predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, v kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.
Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.
5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK
(1)
Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF in ZIPRS, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.
(2)
O odpiranju novih postavk odloča DP na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.
(1)
Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.
(2)
Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo.
(3)
O odpiranju novih kontov izdatkov odloča DP na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu "Predlog za odprtje nove proračunske vrstice" (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 1 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.
6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN
Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:
1.
43. ter 74. členu ZJF in
Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.
(1)
Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah, ki so razvrščene v tipe proračunskih postavk glede na vrsto prejemka.
(2)
Neposredni uporabniki:
1.
smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno, in
2.
ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.
(1)
Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.
(2)
Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik DP na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 2 tega pravilnika.
(3)
Posebna postavka se odpre:
1.
glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in
2.
v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
(1)
Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.
(2)
Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:
1.
iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali
2.
dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
(3)
Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.
Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.
Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.
6.1. Donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU
(1)
Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.
(2)
Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen, in so opredeljene kot postavke tipa 30.
(3)
Kot donacije se štejejo tudi namenska sredstva, ki jih državni organ pridobi v okviru projektov in programov, ki se financirajo iz sredstev EU.
Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne ali fizične osebe.
(1)
Za sredstva donacij se lahko:
1.
odpre posebni devizni transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PDTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko se je Republika Slovenija zavezala tujemu donatorju, da se bodo donacijska sredstva vodila na posebnem bančnem računu,
2.
odpre namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države ali
3.
določi tolarski ali devizni podračun proračuna, na katerega se nakažejo sredstva donacij.
(2)
V primeru odprtja računa ali podračuna prejemnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu "Odprtje novega računa/podračuna za donacije", ki je v Prilogi 3/1 tega pravilnika.
(3)
ZEZRD zahtevo po odprtju novega računa/podračuna za donacije posreduje Uradu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP), ki zahtevo po odprtju PDTR posreduje v izvršitev Banki Slovenije (v nadaljnjem besedilu: BS), na podlagi zahteve po odprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun odpre.
(4)
V primeru zaprtja računa ali podračuna prejemnik donacije pošlje pisno vlogo ZEZRD na obrazcu ''Zaprtje računa/podračuna za donacije'', ki je v Prilogi 3/2 tega pravilnika.
(5)
ZEZRD zahtevo po zaprtju računa/podračuna za donacije posreduje UJP, ki zahtevo pa zaprtju PDTR posreduje v izvršitev BS, na podlagi zahteve po zaprtju namenskega podračuna pa zahtevani podračun zapre.
(6)
Neposredni uporabnik obvesti UJP in ZEZRD o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun na obrazcu "Obvestilo o pričakovanem prilivu deviznih sredstev", ki je v Prilogi 4 tega pravilnika.
(7)
Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v DJR.
(1)
Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 33. in 34. členom tega pravilnika.
(2)
V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju BS za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na podračun proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3)
Prejemnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati DJR, ki jo potrdi glede na stanje na PDTR ali namenskemu podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov DJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v DP.
(1)
Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:
3.
konverzije tujih valut v tolarje;
(2)
V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene prejemnik donacije iz postavke "Donacije – slovenska udeležba", ki mora biti opredeljena kot postavka tipa 31, v okviru svojega finančnega načrta.
(3)
Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.
(1)
Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz donacijskih računov predložiti DJR tudi obrazec "Plačilo iz deviznih sredstev", ki je v Prilogi 5 tega pravilnika, na katerem označi ali gre za:
1.
plačilo izvajalcu v tujini;
2.
prenos deviznih sredstev na račun nerezidenta;
3.
prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi;
(2)
Obrazec, ki je potreben za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
(3)
DJR pošlje obrazec ZEZRD, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Pooblaščena oseba v ZEZRD obrazec desno podpiše in ga posreduje na UJP.
Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:
1.
vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali
2.
prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.
6.1.2. Predpristopne in popristopne pomoči EU
(1)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE in SAPARD (v nadaljnjem besedilu: predpristopne pomoči), ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
(2)
Določbe tega podpoglavja se uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira, ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna EU.
(1)
Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja EU, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo.
(2)
Finančni sporazum je sporazum med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto, ki ureja njune naloge in obveznosti v okviru izvajanja programov PHARE v Republiki Sloveniji.
(3)
Finančni sporazum se sklene med Nacionalnim skladom in Centralno finančno in pogodbeno enoto tudi za urejanje njunih nalog in obveznosti v okviru izvajanja programov Prehodnega vira v Republiki Sloveniji.
(1)
Proračunska postavka PHARE (v nadaljnjem besedilu: postavka PHARE) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov programov PHARE ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov programov PHARE. Postavka PHARE je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega proračunskega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu Nacionalnega sklada, ki je določen v 60. členu tega pravilnika.
(2)
Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki PHARE pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.
(3)
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za uporabo sredstev Prehodnega vira.
(4)
Postavko PHARE oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:
1.
je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE in
2.
s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.
(5)
Postavko Prehodni vir v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, če:
1.
je podpisana mednarodna pogodba med Republiko Slovenijo in donatorjem o dodelitvi sredstev in
2.
s tem predhodno soglaša Nacionalni sklad.
(6)
Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke PHARE oziroma Prehodni vir na obrazcu "Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 6 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.
(7)
Postavka PHARE mora biti opremljena z oznako "PHARE CFCU" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 3. Postavka PHARE se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE, se ob uveljavitvi proračuna višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
(8)
Postavka Prehodni vir mora imeti v nazivu oznako "TF CFCU" in se opredeli kot postavka tipa 28. Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki PHARE iz četrtega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki PHARE se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
(9)
Postavka Prehodni vir se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka Prehodni vir, se ob uveljavitvi proračuna višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
(10)
Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki Prehodni vir iz petega odstavka tega člena, pri čemer se za izračun tolarske vrednosti upošteva ocenjeno vrednost menjalnega tečaja BS za valuto EUR na dan nakazila sredstev izvajalcu. Pravice porabe na postavki Prehodni vir se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.
(1)
Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti:
1.
postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov PHARE, opremljena z oznako "PHARE lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
2.
postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa SAPARD, opremljena z oznako "SAPARD lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20;
3.
postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programa Prehodni vir, opremljena z oznako "TF lastna udeležba" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 29.
(2)
Pravice porabe za plačilo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo programov PHARE oziroma Prehodnega vira, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako "PHARE lastna udeležba" pri neposrednem uporabniku oziroma na postavkah z oznako "TF lastna udeležba".
(1)
Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE in programov Prehodnega vira s slovenskimi sredstvi neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu, in sicer:
1.
neposredni uporabnik do 10. januarja in do 10. julija vsako leto pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu polletno poročilo za posamezen finančni memorandum, pripravljeno na obrazcih "Izjava o sofinanciranju projektov v okviru finančnega memoranduma za program" in "Poročilo o napredku pri izvajanju programa", ki sta v Prilogi 7/1 in 7/2 tega pravilnika;
2.
neposredni uporabnik pisno in v elektronski obliki posreduje Nacionalnemu skladu končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu, pripravljeno na obrazcu iz Priloge 8 "Končno poročilo po posameznem finančnem memorandumu" in obrazcu iz Priloge 7/2 "Poročilo o napredku pri izvajanju programa", do 20. dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko se je iztekla veljavnost finančnega memoranduma za črpanje sredstev.
(2)
Neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu na obrazcih, ki so v Prilogi 7/1 in 7/2 tega pravilnika, tudi na dodatno pisno zahtevo Nacionalnega sklada.
(3)
Če zneski, ki jih neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu v skladu s prvim odstavkom tega člena, odstopajo od zneskov določenih v projektnih predlogih, ki so sestavni del finančnega memoranduma, mora neposredni uporabnik k poročilu iz prvega odstavka tega člena obvezno priložiti pisno obrazložitev odstopanja.
(4)
V primeru, da proračunski uporabnik ne zagotavlja sofinanciranja iz prejšnjega člena oziroma ne poroča v skladu z določili prvega odstavka tega člena, Evropska komisija pa iz teh razlogov ne zagotavlja Republiki Sloveniji rednih nakazil sredstev v okviru predpristopnih pomoči Evropske unije, sme Nacionalni sklad zaustaviti izplačila iz sredstev PHARE in sredstev Prehodnega vira.
(1)
Centralna finančna pogodbena enota kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.
(2)
Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE oziroma Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira.
(1)
V primeru, da je investitor občina ali posredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva Prehodnega vira prevzemajo samo na podlagi pogodbe o izvedbi in sofinanciranju projektov, sklenjene med investitorjem in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka Prehodni vir in konto tekoči ali investicijski transferji.
(2)
V primeru, da projekt Prehodnega vira ni vključen v sprejeti načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), mora proračunski uporabnik najkasneje v času priprave razpisne dokumentacije zagotoviti, da se projekt Prehodnega vira vključi v NRP. V ta namen mora proračunski uporabnik pred potrditvijo razpisne dokumentacije predložiti CFPE:
-
izjavo, da je projekt Prehodnega vira vključen v sprejeti oziroma veljavni NRP, skupaj s primernim dokazilom, ali
-
izjavo, da je projekt Prehodnega vira vložen v postopek odločanja vlade, skupaj s primernim dokazilom.
(3)
Proračunski uporabnik mora v postopku podpisovanja pogodbe predložiti CFPE:
-
kopijo obrazca FEP, na katerem je izdano soglasje DP k pogodbi, v primeru, da je v pogodbi predvideno predplačilo, ali
-
izjavo, da pogodba ne potrebuje soglasja DP k pogodbi, ker v pogodbi ni predvideno predplačilo.
(4)
PAO ne podpiše pogodbe za sredstva Prehodnega vira dokler proračunski uporabnik ne predloži dokumentov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme sredstev Prehodnega vira ne glede na višino pravic porabe na postavki Prehodni vir pod pogojem, da pogodbo pred podpisom neposrednega uporabnika in izvajalca pisno odobri PAO.
(6)
Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov, razen če Evropska komisija določi drugače.
(1)
Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v sofinancirani pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma Prehodni vir in sredstev lastne udeležbe samo pod pogoji, ki jih določi Evropska komisija.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma Prehodni vir.
(1)
Neposredni uporabnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje projekta PHARE oziroma Prehodni vir z izvajalcem ali upravičencem in evidentirane predobremenitve proračuna pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo izvajalcu ali upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira), in sicer:
1.
odredbo za plačilo – nakazilo, skupaj z listinami za izplačilo, v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se plača iz postavke PHARE oziroma Prehodni vir in proračunske postavke z oznako lastna udeležba oziroma slovenska udeležba (v nadaljnjem besedilu: postavka lastne udeležbe);
2.
predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma Prehodni vir, na obrazcu iz 47. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: vloga za povečanje veljavnega proračuna);
3.
seznam posredovanih knjigovodskih listin.
(2)
Kot listina za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira se šteje:
-
originalni izvod računa oziroma enakovredna knjigovodska listina,
-
vsako poročilo, predpisano s pogodbo,
-
originalni izvod potrdila, predpisanega s pogodbo,
-
zahtevek upravičenca, kadar ta ni neposredni uporabnik za porabo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.
Ne glede na določbe 167. člena tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v CFPE v enem originalnem izvodu in eni kopiji takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.
(1)
CFPE evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2)
CFPE preveri popolnost in pravilnost dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira z vidika zahtev Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira ali lastne udeležbe. CFPE glede na ugotovitve preverjanj lahko:
1.
vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;
2.
vrne listine za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira izvajalcu ali upravičencu in zahteva, da jih izvajalec ali upravičenec dopolni oziroma popravi;
3.
če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke, vsaj 5 dni pred izplačilom, vnese v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.
(3)
V primeru, da neposredni uporabnik oziroma izvajalec ali upravičenec ne zagotovita primernih dopolnitev oziroma popravkov, CFPE v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira.
(4)
CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov pripravi navodila za prenos sredstev in pridobi pisno odobritev PAO k navodilom za prenos sredstev.
(5)
CFPE na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov preda dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, skupaj z navodili za prenos sredstev odgovorni osebi pri Nacionalnem skladu.
(6)
Izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, se izvrši pod pogojem, da je navodila za prenos sredstev predhodno odobril PAO.
(7)
CFPE hrani certifikate o poreklu blaga, ki jih neposredni proračunski uporabniki predložijo ob predložitvi dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči Evropske unije.
V primeru razpoložljivih sredstev PHARE ali Prehodnega vira, se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt PHARE ali projekt Prehodnega vira, izvrši isti dan, kot je neposredni uporabnik predvidel izplačilo izvajalcu.
CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.
(1)
Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE ali Prehodnega vira ni v celoti porabil, mora CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva.
(2)
Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE ali Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno ali preveč izplačana, mora v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad. V tem primeru neposredni uporabnik zagotovi pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.
Nacionalni sklad kot notranja organizacijska enota v Ministrstvu za finance (v nadaljnjem besedilu: NS) je v Republiki Sloveniji odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi predpristopnih in popristopnih pomoči EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva predpristopnih pomoči EU iz programov PHARE in Prehodnega vira.
(1)
NS na podlagi posameznega finančnega memoranduma pošlje ZEZRD pisno vlogo za odprtje PDTR za MF – NS pri BS (v nadaljnjem besedilu: račun NF) za črpanje sredstev predpristopnih pomoči Evropske komisije iz programov PHARE (v nadaljnjem besedilu: sredstva PHARE) ali Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: sredstva Prehodnega vira), ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja s sredstvi PHARE ali Prehodnega vira.
(2)
NS v primeru zaprtja PDTR posreduje ZEZDR pisno vlogo za zaprtje PDTR.
(3)
ZEZRD in UJP z vlogo za odprtje ali zaprtje PDTR ravnata v skladu z 40. členom tega pravilnika.
NS pripravi zahtevek za priliv sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, ki ga NAO podpiše in overi, ter ga pošlje Evropski komisiji, na podlagi:
-
poročil, ki jih pripravi in predloži CFPE v skladu z določili prvega odstavka 57. člena tega pravilnika;
-
poročil, ki jih pripravi proračunski uporabnik v skladu z določili 49. člena tega pravilnika;
-
določb posameznega finančnega memoranduma.
NS po prejetem pisnem obvestilu Evropske komisije o odobrenem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira obvesti ZEZRD in DJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.
ZEZRD o prejetem nakazilu sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF obvesti NS in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem ZEZRD predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa NS.
(1)
NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira vključno z navodili za prenos sredstev ter nadaljuje s kontrolo procesa.
(2)
NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira, vključno z navodili za prenos sredstev, popolna in pravilna z vidika zahtev Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in/ali lastne oziroma slovenske udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v proračun.
(3)
Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:
1.
vrne CFPE dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira in zahteva od CFPE, da dopolni oziroma popravi navodila za prenos sredstev;
2.
vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da dopolni oziroma popravi vlogo za povečanje veljavnega proračuna;
3.
če ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote, sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika, in še isti dan pozove odgovorno osebo proračunskega uporabnika, da popravke vnese, vsaj 5 dni pred izplačilom, v sistem MFERAC ter popravljeno odredbo posreduje v računovodsko službo.
(4)
V primeru, da CFPE oziroma neposredni uporabnik ne zagotovita primernih dopolnitev ali popravkov, NS v celoti ali deloma zavrne izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira. NS dokumentacijo za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira v celoti zavrne neposrednemu proračunskemu uporabniku tudi v primeru, ko nima na voljo predpisanih podatkov o sofinanciranju, zagotovljenem s strani proračunskega uporabnika.
(5)
NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov:
-
pripravi obrazec iz 47. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira roke iz 54. člena tega pravilnika;
-
izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in
-
pridobi pisno odobritev NAO za prenos sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira med računom NS in podračunom proračuna.
(6)
Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira presegajo razpoložljiva sredstva na računu NS, obvesti proračunskega uporabnika in CFPE, da prenosa sredstev in plačila po odredbi ni mogoče opraviti v roku, navedenem na odredbi. Prenos sredstev in plačilo po odredbi se izvrši, ko NS prejme nakazilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF.
(7)
Plačilo obveznosti iz programov PHARE oziroma Prehodnega vira se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril NAO.
Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira:
1.
če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;
2.
če je neposredni uporabnik, izvajalec ali upravičenec vrnil sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma Prehodnega vira na račun NF izda NS na osnovi prejetega obvestila CFPE iz 58. člena tega pravilnika. V kolikor se vračilo sredstev izvrši v istem proračunskem letu kot nakazilo sredstev izvajalcu ali upravičencu, se za znesek vračila popravijo pravice porabe na postavki PHARE oziroma Prehodnega vira;
3.
če so bila sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu;
4.
če po zaključku programa ni bil zagotovljen delež lastnega sofinanciranja, morajo pravice porabe zagotoviti neposredni proračunski uporabniki, ki niso izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz finančnega memoranduma oziroma iz mednarodne pogodbe.
(1)
NS hrani originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja v skladu z zahtevami Evropske komisije glede namenskega črpanja sredstev predpristopnih pomoči EU oziroma Prehodnega vira;.
(2)
Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti NS v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu s predpisi za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma Prehodnega vira, pri čemer mora upoštevati rok veljavnosti instrumenta zavarovanja.
(3)
Za zagotovitev vračila sredstev morajo upravičenci v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena, na pisno zahtevo Nacionalnega odredbodajalca (NAO), uveljavljati pravice, ki izhajajo iz instrumenta zavarovanja.
Pri izvajanju programa ISPA je NS odgovoren za:
1.
finančno upravljanje s sredstvi ISPA, pri čemer je predstojnik NS oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva ISPA;
2.
izvajanje nalog v zvezi s povračili in plačili iz sredstev ISPA.
(1)
Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev ISPA, ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči EU, razen če je s posebnim navodilom ministra za finance urejeno drugače.
(2)
Projekti ISPA pomenijo kohezijske projekte, ki izvirajo iz programa ISPA, in za katere so bili podpisani finančni memorandumi do 31. 12. 2003 in se niso zaključili do 30. 4. 2004.
(1)
Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev ISPA, ki jih zagotavlja Evropska skupnost, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ISPA ter način in roki za njihovo porabo.
(1)
Proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA ter knjiženje provizije BS za konverzijo tujih valut v tolarje ob posameznem plačilu obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA. Postavka ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu NS (v nadaljevanju: račun NS).
(2)
Pravice porabe za plačilo provizije BS ob nakazilu sredstev na račun pri BS (prilivna provizija) in provizije BS ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) se praviloma zagotavljajo na posebni postavki ISPA pri Nacionalnem skladu. Plačilo se izvrši na podlagi obračuna, ki ga Nacionalnemu skladu izstavi UJP.
(3)
Postavko ISPA oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:
1.
je podpisan finančni memorandum za projekt ISPA in
2.
s tem predhodno soglaša NS.
(4)
Neposredni uporabnik pripravi predlog za odprtje postavke ISPA na obrazcu "Decentralizirana implementacija predpristopnih in popristopnih programov: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 6 tega pravilnika in ga posreduje Nacionalnemu skladu v soglasje.
(5)
Postavka ISPA mora biti opremljena z oznako "ISPA CFCU" in mora biti opredeljena kot postavka tipa 3.