Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike...

2694. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Na podlagi 36., 37., 43., 52. in 54. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik za neposredne uporabnike državnega proračuna ureja postopke, obrazce in druge dokumente za:

1.

določitev kvot (36. člen Zakona o javnih financah – Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF);

2.

pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);

3.

prerazporejanje pravic porabe;

4.

odpiranje novih postavk v proračunu ali novih kontov v okviru že odprtih postavk;

5.

vključevanje namenskih prejemkov in izdatkov v proračun (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:

-

donacij (tip 30 in tip 32);

-

predpristopnih pomoči (tip 3);

-

popristopnih pomoči (tip 28);

-

prenešeno izvrševanje nalog (tip 27);

-

kupnin od prodaje in zamenjave državnega stvarnega premoženja (tip 5);

-

najemnin od državnega premoženja (tip 18);

-

odškodnin iz naslova zavarovanj državnega premoženja (tip 7);

-

prihodkov iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki (tip 6);

-

prispevkov in pristojbin (tip 9 in tip 11);

-

vplačanih tiskovin (tip 23);

-

proračunskih skladov (tip 17);

-

sklada za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: NOO) – nepovratni del (tip 170);

-

sklada za financiranje ukrepov iz NOO – povratni del (tip 171);

-

sredstev od prodaje emisijskih kuponov (tip 94);

6.

zavarovanje predplačil (52. člen ZJF);

7.

prevzemanje obveznosti v breme proračuna ter evidentiranje prevzetih obveznostih;

8.

spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov ter zaključevanja projektov;

9.

izplačila iz proračuna (54. člen ZJF);

10.

obveščanje Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: MF);

11.

postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna.

(2)

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine.

(3)

Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na proračun, se uporabljajo tudi za rebalans proračuna in spremembe proračuna.

2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

neposredni uporabniki so neposredni uporabniki državnega proračuna;

2.

skupine neposrednih uporabnikov so tiste, ki so določene v drugem odstavku 19. člena ZJF, in sicer:

-

ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;

-

Generalni sekretariat vlade ter vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;

-

upravne enote;

-

sodišča in Sodni svet;

-

tožilstva;

3.

predlagatelji finančnih načrtov so predlagatelji finančnih načrtov, ki so določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;

4.

organ upravljanja (v nadaljnjem besedilu: OU) je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) na področju skupne kmetijske politike, kohezijske politike in notranjih politik.

5.

prejemnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za izvedbo aktivnosti, financirane s sredstvi donacije;

6.

skrbnik prejemkov proračuna je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino denarnih obveznosti do države (na primer izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznosti, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti;

7.

nadzornik prejemkov proračuna je državni organ, ki evidentira in nadzira plačila obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti in o tem tekoče obvešča skrbnika, oziroma ki določa vrsto in višino obveznosti do države;

8.

predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca;

9.

računovodska služba uporabnika je računovodska služba neposrednega uporabnika, za katerega se računovodstvo ne vodi pri Direktoratu za javno računovodstvo v MF (v nadaljnjem besedilu: DJR);

10.

likvidnostna komisija je likvidnostna komisija, ki jo imenuje minister za finance;

11.

proračun je proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije ali rebalans proračuna Republike Slovenije;

12.

proračunska postavka (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del podprograma, ki prikazuje celoto ali del aktivnosti, projekta ali ekonomski namen porabe sredstev iz delovnega področja enega neposrednega uporabnika;

13.

proračunska vrstica je postavka-konto in je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna;

14.

posebna postavka je postavka, na kateri se v proračunu izkazujejo namenski prejemki in mora imeti opredeljen tip postavke;

15.

integralna postavka je postavka, ki se financira iz rednih proračunskih sredstev, in je opredeljena kot postavka tipa 1;

16.

tip postavke označuje način porabe sredstev oziroma pravic porabe na postavki (na primer tip 1 za integralne postavke, različni tipi za posebne postavke iz šifranta tipov postavk v enotnem računalniško podprtem računovodskem programu z imenom MFERAC – v nadaljnjem besedilu: sistem MFERAC);

17.

pravica porabe je pravica neposrednega uporabnika da prevzema in pokriva obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;

18.

prerazporejanje je prerazporejanje pravic porabe med postavkami;

19.

razporejanje je razporejanje pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije na druge proračunske postavke in med konti znotraj proračunskih postavk;

20.

evidentirane predobremenitve so v breme proračuna prevzete obveznosti, ki so evidentirane v sistemu MFERAC s potrditvijo obrazca Finančni elementi predobremenitev (v nadaljnjem besedilu: FEP);

21.

obrazec FEP je aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC;

22.

odredba je dokument, ki je podlaga za izplačilo v breme proračuna oziroma določne postavke oziroma proračunske vrstice;

23.

dinamizirana ocena je mesečna dinamika ocene prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za tekoče leto;

24.

letni program financiranja proračuna je program, s katerim se načrtuje zadolževanje države, upravljanje z državnimi dolgovi in intervencije na trgu vrednostnih papirjev v določenem letu, ki ga v skladu s 84. členom ZJF sprejme Vlada RS (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra za finance;

25.

kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, v okviru katere sme neposredni uporabnik plačevati obveznosti v breme pravic porabe njegovega finančnega načrta;

26.

mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata mesečni načrt prejemkov proračuna in mesečni načrt izdatkov proračuna;

27.

mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, določen po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih in po delovnih dnevih, v okviru katerega smejo plačevati obveznosti;

28.

lastna dejavnost je tržna dejavnost neposrednega uporabnika, ki zajema prodajo blaga in storitev, ki niso opredeljene kot dejavnosti oziroma naloge iz pristojnosti neposrednega uporabnika, določene z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi;

29.

podračun proračuna je račun za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v okviru enotnega zakladniškega računa države;

30.

predpristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;

31.

popristopne pomoči so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU, in od drugih EU donatorjev na podlagi mednarodnih pogodb;

32.

projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo določeno tehnično funkcijo in imajo opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in zaključka;

33.

faza projekta je tehnično in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt iz prejšnje točke. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko in projektno dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;

34.

investicijski projekt je skupek vseh aktivnosti v okviru neke investicije, pri katerem se uporabljajo omejeni viri z namenom pridobivanja koristi;

35.

vrednost projekta je ocenjena skupna vrednost vseh izdatkov, ki so potrebni za pripravo, izvedbo projekta in za predajo v uporabo. Ocenjena vrednost projekta (predračun projekta) je določena v dokumentu o identifikaciji projekta, izdelanem na strokovnih podlagah ali v drugem ustreznem izhodiščnem dokumentu. Izražena je v tekočih cenah ob upoštevanju dinamike financiranja, ki izhaja iz terminskega plana izvedbe projekta. Realizirano vrednost projekta se v času izvedbe ugotavlja z vmesnimi ali končnim obračunom (obračun projekta);

36.

načrt financiranja projekta sestavljajo podatki o vseh izdatkih za projekt ter podatki o vseh virih za financiranje teh izdatkov;

37.

izdatki za projekt v načrtu financiranja so izvršeni izdatki v preteklih letih (realizacija) in načrtovani izdatki v tekočem in v naslednjih letih. Izdatki za projekt se lahko vodijo po ekonomskih namenih (veljavni plan izdatkov). Vsota izdatkov v preteklih letih in predvidenih izdatkov v tekočem in naslednjih letih je enaka vrednosti projekta;

38.

viri za financiranje projekta v načrtu financiranja projekta so izvršena plačila za projekt v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in v naslednjih letih za financiranje celotne vrednosti projekta v celotnem obdobju trajanja izvedbe projekta. Viri za financiranje projekta so proračunski viri in ostali, neproračunski viri. Proračunski viri so plačila v preteklih letih in pravice porabe na proračunskih vrsticah v tekočem in v naslednjih letih ter predvidene pravice porabe v naslednjih letih. Ostali viri so plačila za projekt drugih pravnih ali fizičnih oseb v preteklih letih in načrtovana plačila v tekočem in bodočih proračunskih letih;

39.

evidenčni projekt je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero pa so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo cilji doseženi;

40.

celovit projekt sestavlja več projektov, od katerih vsak predstavlja tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokroženo celoto.

3. člen

Obrazci in izpisi, ki so določeni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika, razen če je s tem pravilnikom določeno drugače. Če je obrazec podpisan elektronsko, žig ni obvezen.

2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT

4. člen

(1)

V začetku leta določi minister za finance dinamizirano oceno, ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.

(2)

Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:

1.

plače;

2.

izdatke za blago in storitve;

3.

socialne transfere;

4.

transfere občinam;

5.

transfere v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

5. člen

(1)

Kvoto določi vlada.

(2)

Vlada določi kvote po skupinah uporabnikov in samostojnih neposrednih uporabnikih.

(3)

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

6. člen

V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.

7. člen

MF pri predlaganju kvote upošteva:

1.

letni finančni načrt neposrednega uporabnika;

2.

evidentirane predobremenitve neposrednega uporabnika;

3.

likvidnostne možnosti proračuna;

3.a

pravočasno obveščanje predlagateljev finančnih načrtov o spremembah likvidnostnega načrta;

4.

sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.

8. člen

(1)

Vlada določi kvote na predlog MF do 20. dne v mesecu pred začetkom obdobja, za katerega se kvota določa.

(2)

Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri MF.

(3)

Če med neposrednim uporabnikom in MF ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog MF.

(4)

Povečanje kvote je mogoče, če:

1.

so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje, ali

2.

zakon določa, da je dopustno zadolževanje v večjem obsegu.

3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA

3.1. Določitev likvidnostnega načrta

9. člen

Izvrševanje proračuna se izvaja na podlagi mesečnega načrta za izvrševanje proračuna, ki ga sestavljata:

1.

mesečni načrt prejemkov proračuna in

2.

mesečni načrt izdatkov proračuna.

10. člen

(1)

Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi MF na podlagi predlogov načrtov prejemkov proračuna:

1.

Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), ki jih mora posredovati MF najkasneje do 22. v mesecu, in

2.

drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov prejemkov proračuna in nadzornikov prejemkov proračuna, ki jih morajo posredovati MF na njegovo zahtevo.

(2)

Skrbnik prejemkov proračuna lahko za nadziranje in izterjavo plačila obveznosti pooblasti nadzornika prejemkov proračuna, da to opravlja v njegovem imenu in ga o tem tekoče obvešča.

(3)

Mesečni načrt prejemkov proračuna potrdi v imenu MF likvidnostna komisija.

11. člen

Neposredni uporabniki, ki imajo odprte račune za donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU morajo do 22. v mesecu MF posredovati okvirni načrt prilivov in odlivov za naslednji mesec ločeno za račune iz prvega in tretjega odstavka 42. člena tega pravilnika.

12. člen

FURS med mesecem MF obvešča o vseh pomembnejših spremembah in dogodkih, ki vplivajo na dinamiko oziroma višino potrjenega načrta prejemkov. V primeru večjih odstopanj pripravi tudi pisno obrazložitev in jo posreduje likvidnostni komisiji.

14. člen

(1)

Mesečni načrt izdatkov proračuna določi MF na podlagi predlogov mesečnih likvidnostnih načrtov predlagateljev finančnih načrtov.

(2)

Načrtovanje se izvaja v sistemu MFERAC. Predlagatelji finančnih načrtov predloge mesečnih likvidnostnih načrtov pripravijo najkasneje do 24. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega likvidnostnega načrta se pripravi v okviru določene kvote pravic proračunske porabe.

15. člen

(1)

Likvidnostni načrti se določijo po skupinah uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikih.

(2)

Predlagatelj finančnega načrta je zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev mesečnih likvidnostnih načrtov, med MF in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.

(3)

Mesečne likvidnostne načrte določi v imenu MF likvidnostna komisija.

(4)

MF do 7. v mesecu za tekoči mesec o potrjenih mesečnih likvidnostnih načrtih obvesti predlagatelje finančnih načrtov.

16. člen

(1)

MF pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva tudi:

1.

določene, izkoriščene in še proste kvote;

2.

likvidnostne možnosti proračuna;

2.a

pravočasno obveščanje predlagateljev finančnih načrtov o spremembah likvidnostnega načrta;

3.

oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.

(2)

Če predlagatelj finančnega načrta v roku iz 14. člena tega pravilnika v sistemu MFERAC ne pripravi in posreduje v obravnavo predloga mesečnega likvidnostnega načrta, se kot njegov predlog upoštevajo evidentirane predobremenitve v objektu za planiranje v okviru sistema MFERAC.

3.2. Spremembe mesečnega likvidnostnega načrta

17. člen

(1)

O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov, ki na posamezni dan presežejo 20.000 evrov, predlagatelj finančnih načrtov obvesti MF tri delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu. Za spremembo, ki ne preseže 20.000 evrov, predlagatelj finančnega načrta pripravi korekcijo likvidnostnega načrta do 20. dne v mesecu za tekoči mesec. Predlagatelj finančnega načrta spremembo pripravi v sistemu MFERAC.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru plačil obveznosti v krajših rokih, ki jih dopušča zakon, ti zneski plačil sporočijo najkasneje en delovni dan pred dnevom plačila, ki je določen v likvidnostnem načrtu.

(3)

Predlagatelj finančnega načrta lahko z vlogo, ki jo pripravi v sistemu MFERAC, predlaga povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov.

(4)

Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta izdatkov odobri MF, če skupina uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik ni v celoti izkoristil kvote in:

1.

to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali

2.

so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali

3.

drugi predlagatelji finančnih načrtov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.

(5)

Če MF skupini uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku odobri povečan obseg mesečnega likvidnostnega načrta, ponovno znižanje v okviru posameznega meseca ni več možno.

(6)

V primeru odstopanj mesečnega likvidnostnega načrta nad 1.000.000 evrov neposredni proračunski uporabniki pripravijo obrazložitev v sistemu MFERAC.

4. POSTOPKI PRERAZPOREJANJA PRAVIC PORABE

26. člen

(1)

Pravico predlagati prerazporeditev ima predlagatelj prerazporeditve. Predlagatelj prerazporeditve je pod pogoji iz zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS), neposredni uporabnik, predlagatelj finančnih načrtov, OU in vlada.

(2)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe po določilih ZIPRS je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.

(3)

Prerazporejajo se lahko samo proste pravice porabe.

(4)

Proste pravice porabe so pravice, ki niso zasedene s projekti v NRP kot tretjem delu proračuna in niso obremenjene s prevzetimi obveznostmi na način iz 8. poglavja tega pravilnika.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek, o prerazporeditvah pravic porabe, kadar stopijo v veljavo določila iz ZIPRS, ki se nanašajo na ukrepe za uravnoteženje proračuna ali za namene, ki dovoljujejo vladi prerazporejanje pravic porabe brez omejitev, odloča vlada.

(6)

Pri prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka vlada s sklepom predpiše tudi način odprave povzročene neskladnosti med projekti v NRP in zagotovljenimi pravicami porabe v posebnem delu proračuna.

27. člen

(1)

Predlagatelj prerazporeditve samostojno izvede prerazporeditev, o kateri lahko v skladu z ZIPRS samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi sprejme s podpisom obrazca "Predlog za prerazporeditev sredstev" (aplikacijski obrazec v sistemu MFERAC, v nadaljnjem besedilu: obrazec PPS).

(2)

Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi.

(3)

Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.

(4)

Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.

28. člen

(1)

Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča OU, posreduje predlagatelj prerazporeditve OU na obrazcu PPS.

(2)

Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca OU vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje OU.

(3)

OU vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

(4)

OU zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo ali, če se s predlagano prerazporeditvijo ne strinja in pojasni svoje stališče.

(5)

OU v petih dneh po prejemu predloga za prerazporeditev izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS OU arhivira.

(6)

OU samostojno izvede prerazporeditev, če se tako dogovori z neposrednim uporabnikom oziroma predlagatelji prerazporeditve in v vseh tistih primerih, za katere ZIPRS izrecno določa, da lahko OU izvede prerazporeditev pravic porabe tudi brez soglasja neposrednega uporabnika. OU o izvedeni prerazporeditvi obvesti uporabnika s sklepom o prerazporeditvi pravic porabe (aplikacijski obrazec DPS-4-01/25).

29. člen

(1)

Predlog za prerazporeditev, o kateri v skladu z ZIPRS odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve DP na obrazcu PPS.

(2)

Predlagatelj prerazporeditve pred posredovanjem obrazca v DP vnese predlog prerazporeditve v sistem MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje v DP.

(3)

DP vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v popravek ali dopolnitev.

(4)

DP zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih pravic porabe na proračunski vrstici, iz katere se sredstva prerazporejajo.

(5)

Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje MF v odločitev vladi.

(6)

V primeru, da DP ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, MF v obrazložitvi predloga za prerazporeditev predlaga vladi, da predloga ne sprejme in pojasni svoje stališče.

(7)

DP v petih dneh po prejemu sklepa vlade izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi. Obrazec PPS DP arhivira.

30. člen

Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti DP predlog za prerazporeditev na postavkah za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, v kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih pravic porabe, potrebnih za naslednje izplačilo plač.

31. člen

Prerazporeditev se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku MF.

5. POSTOPKI ZA ODPIRANJE NOVIH POSTAVK ALI NOVIH KONTOV V OKVIRU V PRORAČUNU ŽE ODPRTIH POSTAVK

32. člen

(1)

Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45., 46., 47. in 74. člena ZJF in ZIPRS, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove postavke oziroma proračunske vrstice ali pa se aktivirajo stare.

(2)

O odpiranju novih postavk odloča DP na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.

33. člen

(1)

Nov konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov postavke, v okviru katere se konto odpira.

(2)

Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo.

(3)

O odpiranju novih kontov izdatkov odloča DP na predlog neposrednega uporabnika. Predlog mora biti posredovan na obrazcu "Predlog za odprtje nove proračunske vrstice" (v nadaljnjem besedilu: PONPV), ki je v Prilogi 1 tega pravilnika, kjer mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobna, tako da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta.

6. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN

34. člen

Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, ki so kot takšni opredeljeni v:

1.

43. ter 74. členu ZJF in

2.

ZIPRS.

35. člen

Za porabo namenskih prejemkov proračuna veljajo določbe zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, razen če ni v ZJF, ZIPRS ali tem pravilniku drugače določeno.

36. člen

(1)

Namenski prejemki se v proračunu izkazujejo na posebnih postavkah, ki so razvrščene v tipe proračunskih postavk glede na vrsto prejemka.

(2)

Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih pravic porabe.

37. člen

(1)

Če se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre DP na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko.

(2)

Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik DP na obrazcu "Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje oziroma razporeditve veljavnega proračuna", ki je v Prilogi 2 tega pravilnika.

(3)

Posebna postavka se odpre:

1.

glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in

2.

v višini dejansko vplačanih namenskih prejemkov, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

38. člen

(1)

Če je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 eurov.

(2)

Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:

1.

iz preteklega leta prenesenih neporabljenih pravic porabe ali

2.

dejansko vplačanih prejemkov proračuna, razen če je v tem pravilniku drugače določeno. Dejansko vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.

(3)

Po zaključku proračunskega leta je zadnji rok za vložitev zahtevka za povečanje obsega pravic porabe iz namenskih prejemkov preteklega leta 31. januar tekočega leta.

(4)

Povečanje obsega pravic porabe se izvede ročno ali avtomatsko.

39. člen

Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi postavkami in integralnimi postavkami ni dovoljeno.

40. člen

Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.

6.1. Donacije, predpristopne in popristopne pomoči EU

6.1.1. Donacije

6.1.1.1 Splošno

41. člen

(1)

Za sredstva donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU se lahko:

1.

odpre namenski podračun v okviru EZRD,

2.

določi podračun proračuna v domači ali tuji valuti, na katerega se nakažejo sredstva donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU, ali

3.

odpre posebni namenski transakcijski račun (v nadaljnjem besedilu: PNTR) pri Banki Slovenije v primerih, ko tuj donator ne dovoljuje vodenja sredstev na računu v okviru podračuna EZRD ali gre za valuto, v kateri ni odprt EZRD. O odprtju PNTR odloča Zakladnica Ministrstva za finance (v nadaljnjem besedilu: Zakladnica).

(2)

Pri odprtju računov proračunski uporabniki ravnajo v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, in drugimi predpisi, ki urejajo račune proračunskih uporabnikov. O odprtju podračuna neposredni proračunski uporabnik obvesti Zakladnico.

(3)

Neposredni uporabnik obvesti Zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev donacij, predpristopnih in popristopnih pomoči EU najkasneje tri delovne dni pred nakazilom.

(4)

Podrobnejša navodila pri določanju sklicne številke neposredni uporabnik pridobi v DJR.

42. člen

(1)

Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.

(2)

Donacije so namenski prihodek proračuna, ki se lahko uporabi samo za namene, za katere je bil podarjen in so opredeljene kot postavke tipa 30.

43. člen

Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov oziroma jih v njihovem imenu prejmejo druge pravne in fizične osebe.

44. člen

(1)

Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 36. in 37. členom tega pravilnika. Sredstva donacij, ki se vodijo kot projekti, se med letom uvrščajo v NRP skladno s pravili uvrščanja projektov (168. člen tega pravilnika).

(2)

V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v protivrednosti domače valute po referenčnem tečaju Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB), ki ga objavlja BS, oziroma po tečaju tujih valut, ki jih določa BS v primeru, če posamezna valuta ni na tečajnici ECB.

(3)

Prejemnik donacije mora sam voditi evidenco o prejemu in o porabi sredstev v tuji valuti in jo mesečno posredovati DJR, ki jo potrdi glede na stanje ali namenskem podračunu enotnega zakladniškega računa države (v nadaljnjem besedilu: donacijski račun) in sporoči znesek tečajnih razlik, pripisanih na donacijski račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov DJR pripravi, če je to potrebno, mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek posreduje v DP.

(4)

V NRP se za donacijo predvidi tudi financiranje slovenske udeležbe ter sredstva za pokritje tistih stroškov, ki so potrebni za izvedbo projekta, ki pa jih donator ne priznava kot upravičene stroške.

45. člen

(1)

Kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni drugače dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:

1.

davkov in prispevkov;

2.

bančnih provizij;

3.

konverzije tujih valut v eure;

4.

drugih stroškov.

(2)

V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene prejemnik donacije iz ustrezne postavke – »slovenska udeležba«.

47. člen

Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:

1.

vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ali

2.

prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v sporazumu ali v pogodbi z donatorjem.

6.1.2. Predpristopne in popristopne pomoči EU

6.1.2.1 Splošno

56. člen

(1)

Določbe tega podpoglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programov PHARE, ISPA in SAPARD (tip 3), ki so bila dodeljena Republiki Sloveniji v okviru predpristopnih pomoči EU, sredstev Prehodnega vira (tip 28) ter sredstev Schengenskega vira in sredstev drugih popristopnih programov, ki so dodeljena Republiki Sloveniji iz proračuna EU v okviru popristopnih pomoči in s katerimi upravlja Nacionalni sklad (v nadaljnjem besedilu: NS), razen če je s posebnim navodilom ministra, pristojnega za finance, urejeno drugače.

6.1.2.2. PHARE in Prehodni vir

57. člen

(1)

Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev, ki jih zagotavlja EU, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ter način in roki za njihovo porabo.

60. člen

(1)

Za obvezno poročanje Evropski komisiji o sofinanciranju programov PHARE in programov Prehodnega vira s slovenskimi sredstvi neposredni uporabnik poroča Nacionalnemu skladu, na njegovo zahtevo.

61. člen

(1)

Centralna finančna pogodbena enota (v nadaljnjem besedilu: CFPE) je v Republiki Sloveniji odgovorna za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira v fazi prevzemanja obveznosti in izvajanja plačil.

(2)

Odredbodajalec za izvedbo programa PHARE oziroma Prehodnega vira (v nadaljnjem besedilu: PAO) je oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za izvajanje predhodnega nadzora nad uporabo sredstev programov PHARE oziroma Prehodnega vira.

68. člen

CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma in v okviru posameznega finančnega memoranduma pripravlja poročila, ki jih predloži Nacionalnemu skladu.

69. člen

(1)

Če izvajalec ali upravičenec nakazanih sredstev PHARE ali Prehodnega vira ni v celoti porabil, mora CFPE v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad, da je izvajalec oziroma upravičenec dolžan vrniti neporabljena sredstva.

(2)

Če CFPE ugotovi, da so bila sredstva PHARE ali Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno ali preveč izplačana, mora v skladu z določbami posameznega finančnega sporazuma pisno obvestiti Nacionalni sklad. V tem primeru neposredni uporabnik zagotovi pravice porabe za vračilo sredstev in s tem povezane obresti in stroške iz postavk v svojem finančnem načrtu.

70. člen

Nacionalni sklad (v nadaljnjem besedilu: NS) je v Republiki Sloveniji odgovoren za finančno upravljanje s sredstvi predpristopnih in popristopnih pomoči EU, pri čemer je Nacionalni odredbodajalec za program (v nadaljnjem besedilu: NAO) oseba, ki v imenu Republike Slovenije odgovarja in jamči Evropski komisiji za sredstva predpristopnih pomoči EU iz programov PHARE in Prehodnega vira.

75. člen

Evropski komisiji se na njeno zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira:

1.

če so prejeta sredstva ostala neporabljena na računu NS;

2.

če so bila sredstva PHARE oziroma Prehodnega vira nenamensko ali nepravilno izplačana. Pravice porabe za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške mora zagotoviti neposredni uporabnik iz postavk v svojem finančnem načrtu;

3.

če po zaključku programa ni bil zagotovljen delež lastnega sofinanciranja, morajo pravice porabe zagotoviti neposredni proračunski uporabniki, ki niso izpolnili obveznosti, ki izhajajo iz finančnega memoranduma oziroma iz mednarodne pogodbe.

6.1.2.3. ISPA

78. člen

(2)

Projekti ISPA pomenijo kohezijske projekte, ki izvirajo iz programa ISPA, in za katere so bili podpisani finančni memorandumi do 31. 12. 2003 in se niso zaključili do 30. 4. 2004.

79. člen

Finančni memorandum je sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, v katerem je določena višina denarnih sredstev ISPA, ki jih zagotavlja Evropska skupnost, nameni, za katere lahko Republika Slovenija črpa sredstva ISPA ter način in roki za njihovo porabo.

80. člen

(1)

Proračunska postavka ISPA (v nadaljnjem besedilu: postavka ISPA) je posebna proračunska postavka, ki je namenjena za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme prejemkov projektov ISPA. Postavka ISPA je vključena v sprejeti predlog finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika. Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na ustreznem računu NS (v nadaljnjem besedilu: račun NS).

(2)

Postavko ISPA oziroma v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre Sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:

1.

je podpisan finančni memorandum za projekt ISPA in

2.

s tem predhodno soglaša NS.

(3)

Postavka ISPA mora biti opremljena z oznako »ISPA CFCU« in mora biti opredeljena kot postavka tipa (3) Postavka ISPA se odpre v višini 0 eurov. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 eurov.

(4)

Pravice porabe se povečajo na osnovi soglasja Nacionalnega sklada k predlogu neposrednega uporabnika za povečanje pravic porabe na postavki ISPA iz četrtega odstavka tega člena. Pravice porabe na postavki ISPA se na koncu leta, na dan 31. december, prilagodijo višini izplačanih sredstev v letu.

81. člen

(1)

Če finančni memorandum zahteva sofinanciranje iz slovenskih sredstev mora biti:

–

postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje projektov ISPA, opremljena z oznako »ISPA slovenska udeležba« in mora biti opredeljena kot postavka tipa 20.

(2)

Pravice porabe za plačilo DDV ter drugih obveznih dajatev, potrebnih za izvedbo projektov ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako »ISPA slovenska udeležba« pri neposrednem uporabniku.

(3)

Prerazporejanje sredstev na postavkah iz prejšnjega odstavka je urejeno z ZIPRS.

82. člen

(1)

V primeru, da investitor projekta ISPA oziroma pogodbe v okviru projekta ISPA (v nadaljnjem besedilu: projekt ISPA), ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, ni neposredni uporabnik državnega proračuna, se pogodbene obveznosti v okviru izvajanja projektov, za katere so zagotovljena sredstva ISPA, prevzemajo samo na podlagi pogodbe o sofinanciranju projektov ISPA (v nadaljnjem besedilu: pogodbe o sofinanciranju), sklenjene med upravičencem do sredstev ISPA in pristojnim neposrednim uporabnikom, pri katerem je odprta postavka ISPA.

(2)

Pogodbo o sofinanciranju je potrebno skleniti za sredstva ISPA v deležu sofinanciranja, ki ga predpiše Evropska komisija glede na upravičeni znesek in ne sme presegati dodeljenega zneska ISPA sredstev.

(3)

V primeru, da je investitor projekta ISPA, ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, neposredni uporabnik državnega proračuna, sklenitev pogodbe o sofinanciranju ni smiselna.

83. člen

(1)

Investitor projekta ISPA, ki je hkrati tudi upravičenec do sredstev ISPA, (v nadaljnjem besedilu: upravičenec do sredstev ISPA) izvrši potrebne kontrole računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo in v skladu s pravili, ki veljajo za kohezijski sklad določi upravičeni znesek ter znesek ISPA. Znesek ISPA predstavlja delež, ki je določen v Finančnem memorandumu glede na upravičeni znesek.

(2)

Upravičenec do sredstev ISPA na podlagi računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo in po izvršenih kontrolah izdela dokumentacijo zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA, ki ga sestavljajo:

–

zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za porabo sredstev ISPA), ki ga naslovi na neposrednega proračunskega uporabnika. Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA se šteje kot listina za izplačilo v kateri se navede, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA. Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA je naslovljen na neposrednega proračunskega uporabnika;

–

kopije računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo v številu, ki je predpisano v pogodbi o sofinanciranju;

–

poročilo upravičenca do sredstev ISPA o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA z izjavo o opravljenih kontrolah in dokazili, v skladu s kohezijskimi pravili ali zahtevami Nacionalnega sklada in/ali neposrednega proračunskega uporabnika;

–

izjavo upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA;

–

kopijo kontrolnika upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA.

(3)

Če NS pri izvajanju kontrol v skladu z 9. točko 7. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) ugotovi, da se znesek upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni, zahteva popravek dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA od neposrednega proračunskega uporabnika. Upravičenec do sredstev ISPA mora neposrednemu proračunskemu uporabniku poslati popravljeno dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA v roku, ki ga določi neposredni proračunski uporabnik.

(4)

NS ali neposredni proračunski uporabnik lahko zahtevata od upravičenca do sredstev ISPA dodatna dokazila, ki postanejo del dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA.

(5)

Upravičenec do sredstev ISPA dokumentacijo zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA pošlje neposrednemu proračunskemu uporabniku kot nosilcu proračunske postavke v skladu s pogodbo o sofinanciranju. Število kopij posameznih dokumentov je določeno v pogodbi o sofinanciranju.

84. člen

(1)

Neposredni uporabnik pripravi dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija za povračilo iz sredstev ISPA) na podlagi dokumentacije zahtevka upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA in po izvršenih kontrolah v skladu s 4. in 5. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU (Uradni list RS, št. 41/07) v Republiki Sloveniji, in sicer:

1.

odredbo za plačilo – nakazilo;

2.

vlogo za povečanje veljavnega proračuna;

3.

seznam posredovanih knjigovodskih listin v treh izvodih;

4.

odobren zahtevek za povračilo, ki ga predpiše predstojnik NS ter kopijo kontrolnika neposrednega proračunskega uporabnika.

(2)

Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA vsebuje:

–

zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za porabo sredstev ISPA). Zahtevek upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA se šteje kot listina za izplačilo v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA in proračunske postavke z oznako slovenska udeležba;

–

poročilo upravičenca do sredstev ISPA o napredku glede na finančne in fizične kazalce za projekt ISPA z izjavo o opravljenih kontrolah in dokazili, ki jih je potrebno izdelati v skladu s kohezijskimi pravili ali zahtevami Nacionalnega sklada in/ali neposrednega proračunskega uporabnika;

–

izjavo upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA;

–

kopijo računov pogodbenika s spremljajočo dokumentacijo v številu, ki je predpisano v pogodbi o sofinanciranju;

–

kopijo kontrolnika upravičenca do sredstev ISPA za porabo sredstev ISPA;

–

obrazec Annex I a Evropske komisije s prilogami, ki jih predpisuje Evropska komisija;

–

dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev, ki izhajajo iz 8. člena Finančnega memoranduma.

(3)

Podrobnejšo vsebino dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA določi NS.

(4)

Če neposredni proračunski uporabnik pri izvajanju kontrol v skladu s 4. in 5. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) ugotovi napake ali pomanjkljivosti, dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA z ustrezno utemeljitvijo zavrne, zadrži in zahteva popravke ali dopolnitve ali sam izvede popravke v 15 dneh od prejema zahtevka.

(5)

Neposredni proračunski uporabnik pošlje dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA na NS samo za povračila do mejne vrednosti, do katere se smejo povečati pravice porabe na postavki ISPA v breme rednih sredstev proračuna. Za preostala povračila pošlje neposredni proračunski uporabnik dokumentacijo za končno povračilo iz sredstev ISPA na NS šele po tem, ko so nastali vsi upravičeni izdatki v okviru projekta ISPA.

(6)

NS lahko zahteva od neposrednega uporabnika ali upravičenca dodatna pojasnila ali popravke dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA. NS lahko z ustrezno utemeljitvijo v 30 dneh od prejema zahtevka zavrne če le-ta ne izpolnjuje zahtevanih pogojev.

(7)

Če NS pri izvajanju kontrol v skladu z 9. točko 7. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07), da se znesek upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni, mora neposredni proračunski uporabnik NS najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve NS poslati popravljeno, pregledano in odobreno dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA.

85. člen

Ne glede na 179. člen tega pravilnika predložijo neposredni uporabniki dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA v NS takoj, najkasneje pa v roku 19 delovnih dni pred dnem, predvidenim za izplačilo.

86. člen

(1)

NS evidentira prejem dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ter nadaljuje s postopkom kontrole.

(2)

NS preveri, ali je prejeta dokumentacija za izplačilo iz sredstev ISPA popolna in pravilna in v skladu z zahtevami Evropske komisije po namenskem črpanju sredstev ISPA in/ali slovenske udeležbe in predpisov, ki urejajo vključevanje sredstev ISPA.

(3)

Glede na ugotovitve preverjanj lahko NS:

1.

zadrži dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA in od neposrednega uporabnika zahteva popravke ali dopolnitve dokumentacije;

2.

vrne dokumentacijo za izplačilo iz sredstev ISPA neposrednemu uporabniku in od njega zahteva, da jo dopolni oziroma popravi;

3.

sam popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega proračunskega uporabnika, če NS ugotovi formalne pomanjkljivost oziroma pomote v številkah in druge očitne pomote in o popravkih na odredbi pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi iz petega odstavka tega člena;

4.

pošlje neposrednemu proračunskemu uporabniku zahtevo za popravek dokumentacije za povračilo iz sredstev ISPA, če ugotovi napačno določen znesek upravičenih stroškov in na njegovi podlagi napačno določen znesek sredstev ISPA za povračilo in se zato upravičenih izdatkov ali znesek sredstev ISPA spremeni. Neposredni proračunski uporabnik mora NS popravljeno odobreno dokumentacijo za povračilo iz sredstev ISPA poslati najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve.

(4)

V primeru, da neposredni proračunski uporabnik ne zagotovi primernih dopolnitev ali popravkov, NS zavrne povračilo iz sredstev ISPA.

(5)

NS na podlagi popolnih in pravilnih dokumentov:

–

izdela dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi s 7. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07), ki se šteje kot listina za izplačilo v kateri mora biti navedeno, kolikšen znesek se povrne upravičencu do sredstev ISPA iz postavke ISPA in kdaj. Kopija dokumenta Podatki o izvršeni kontroli v zvezi z 7. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) je priloga odredbe za plačilo – nakazilo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu in naloga za prenos sredstev. Dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi z 7. členom Uredbe o izvajanju postopkov Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07) hrani NS;

–

pripravi obrazec iz 50. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos sredstev), pri čemer upošteva za prenos sredstev ISPA roke iz 57. člena tega pravilnika;

–

izda pozitivno soglasje k vlogi za povečanje veljavnega proračuna in

–

pridobi pisno odobritev predstojnika NS za prenos sredstev ISPA med računom NS in podračunom proračuna.

(6)

Če NS ugotovi, da izkazane obveznosti za izplačilo iz sredstev ISPA presegajo razpoložljiva sredstva na računu, se pravice porabe na postavki ISPA povečajo v breme rednih sredstev proračuna. NS o tem obvesti proračunskega uporabnika, Zakladnico in DP. NS vrne sredstva v proračun po prejemu nakazila sredstev ISPA na račun NS.

(7)

Pravice porabe na postavki ISPA se smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna iz šestega odstavka tega člena samo do nižje mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, in sicer:

–

mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so dodeljena s Finančnim memorandumom;

–

mejne vrednosti za izplačilo iz sredstev ISPA, ki predstavlja 80% vrednosti sredstev ISPA, ki so določena na podlagi vseh pogodb, ki jih upravičenci do sredstev ISPA sklenejo znotraj posameznega Finančnega memoranduma.

(8)

Če se pravice porabe na postavki ISPA ne smejo več povečati v breme rednih sredstev proračuna, financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma zagotavlja neposredni proračunski uporabnik oziroma ga zagotavljata skupaj neposredni proračunski uporabnik in upravičenec, kar opredelita v pogodbi o sofinanciranju. V pogodbi o sofinanciranju je mogoče določiti tudi, da financiranje pogodb oziroma Finančnega memoranduma do poračuna Finančnega memoranduma v celoti zagotavlja upravičenec.

(9)

Za končno povračilo pošlje neposredni proračunski uporabnik dokumentacijo za končno povračilo iz sredstev ISPA na NS takoj po tem, ko so nastali vsi upravičeni izdatki v okviru projekta ISPA. Dokumentacija za končno povračilo iz sredstev ISPA obsega dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za povračilo upravičencu in osnutek končnega poročila.

(10)

Neposredni proračunski uporabnik zagotovi sredstva za zalaganje do končnega poračuna na postavki tipa 1 »ISPA CFCU – zalaganje«.

(11)

Pravice porabe na postavki ISPA se ne smejo povečati v breme rednih sredstev proračuna, če upravičenec ali neposredni proračunski uporabnik nista zagotovila, da bi projekt ISPA napredoval, v skladu s Finančnim memorandumom in pogodbami z izvajalci oziroma kolikor NS nista pravočasno posredovala pravilne dokumentacije za izplačilo.

(12)

Plačilo obveznosti iz programa ISPA se izvrši samo, če je nalog za prenos sredstev predhodno pisno odobril predstojnik NS in če je predstojnik NS pisno odobril dokument Podatki o izvršeni kontroli v zvezi z 7. členom Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev Kohezijskega sklada EU v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/07).

87. člen

(1)

V primeru razpoložljivih sredstev ISPA se nakazilo sredstev sofinanciranja za projekt ISPA izvrši:

–

praviloma na dan iz izjave upravičenca do sredstev ISPA o datumih plačil vseh računov pogodbeniku, ki so podlaga zahtevka za porabo sredstev ISPA ali

–

v 19 delovnih dneh od dne, ko je neposredni uporabnik poslal NS popoln in pravilen odobren zahtevek za povračilo.

(2)

Za porabo sredstev ISPA upravičenec predloži neposrednemu uporabniku in NS dokazilo o izvršenem plačilu pogodbeniku, ki ga predpiše NS. Dokazilo o izvršenem plačilu pogodbeniku predloži upravičenec najkasneje v osmih dneh po izvršitvi plačila in predstavlja pogoj za naslednje nakazilo.

88. člen

V primeru preveč, nenamensko ali nepravilno izplačanih sredstev ISPA mora neposredni proračunski uporabnik kot nosilec proračunske postavke v desetih dneh po prejemu zahtevka za vračilo nacionalnega sklada, izvršiti vračilo na račun nacionalnega sklada.

89. člen

NS na podlagi dokumentacije za izplačilo iz sredstev ISPA, ki jih odobri odgovorna oseba neposrednega uporabnika za projekt ISPA in jih predloži neposredni uporabnik v skladu z določbami posameznega finančnega memoranduma in v skladu z navodili NS, pripravi zahtevek za plačilo sredstev ISPA, ki jo odgovorna oseba pri NS podpiše in overi, ter jo pošlje Evropski komisiji.

90. člen

NS na podlagi oddanega zahtevka za plačilo sredstev ISPA obvesti Zakladnico in DJR o vsakem pričakovanem nakazilu sredstev ISPA na račun NF in navede predvideno višino nakazila in ekonomski namen namenskih prejemkov proračuna.

91. člen

Zakladnica o prejetem nakazilu sredstev ISPA na račun NF obvesti NS in DJR takoj, najkasneje pa naslednji delovni dan po prejemu izpiska računa. Ob tem Zakladnica predloži DJR originalne izvode navedenih dokumentov, kopije slednjih pa Nacionalnemu skladu.

Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Časovnica