2549. Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1)
Razglašam zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. maja 2001.
Ljubljana, dne 4. junija 2001.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZUNANJIH ZADEVAH (ZZZ-1)
1. člen
(predmet urejanja)
Ta zakon ureja opravljanje zunanjih zadev, delovanje ministrstva za zunanje zadeve, pravice in obveznosti diplomatov, postopek ustanavljanja predstavništev Republike Slovenije v tujini in tujih predstavništev v Republiki Sloveniji, ter postopek sklepanja in izvajanja mednarodnih pogodb.
Vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se urejajo z drugimi predpisi in s pravili običajnega mednarodnega prava in pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
2. člen
(nosilec izvajanja in sodelovanja)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru pristojnosti vlade izvaja opravljanje zunanjih zadev v skladu s splošnimi usmeritvami, ki jih določa Državni zbor.
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja zadeve, ki se nanašajo na globalne odnose Republike Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami, pripravlja vladi, državnemu zboru in predsedniku republike ter drugim državnim organom strokovne podlage za sprejemanje stališč, ocen in ukrepov na področju zunanje politike, kadar gre za zadeve, pomembne za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije, v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in službami skrbi za slovensko manjšino v sosednjih državah in Slovence po svetu ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom in drugimi predpisi.
Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje način uveljavljanja in zaščite gospodarskih interesov Republike Slovenije v tujini z drugimi, za načrtovanje in izvajanje gospodarskega sodelovanja pristojnimi organi in institucijami. Ministrstvo za zunanje zadeve usklajuje mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, spodbuja medkulturni dialog in izvaja kulturno ter znanstveno sodelovanje v zunanjih odnosih.
Druga ministrstva in vladne službe opravljajo zunanje zadeve v okviru svojih pooblastil. O zadevah, ki zadevajo izvajanje zunanje politike, se predhodno usklajujejo z ministrstvom za zunanje zadeve in ga po opravljeni nalogi obveščajo. Do uskladitve druga ministrstva in vladne službe delujejo v skladu s stališči oziroma napotili ministrstva za zunanje zadeve.
Organi državne uprave izvajajo mednarodne obiske praviloma na podlagi okvirnega polletnega programa obiskov. Ministrstvo za zunanje zadeve vsebinsko in protokolarno usklajuje program mednarodnih obiskov in sodeluje v njegovem uresničevanju.
3. člen
(sodelovanje z Državnim zborom)
Ministrstvo za zunanje zadeve obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za zunanje zadeve daje na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti, minister za zunanje zadeve pa odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti.
Na predlog ministrstva za zunanje zadeve vlada lahko predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja.
4. člen
(sodelovanje s predsednikom republike)
Ministrstvo za zunanje zadeve v okviru svojih pristojnosti obvešča predsednika republike o pomembnih zadevah s področja mednarodnih odnosov in na zahtevo predsednika republike ali na lastno pobudo daje mnenje in predloge glede mednarodnih dejavnosti, ki jih predsednik republike opravlja pri izvrševanju njegove funkcije.
O pomembnih mednarodnih dejavnostih predsednika republike lahko daje vlada predsedniku republike mnenja in priporočila.
5. člen
(mnenja o zunanjepolitičnem interesu in navezovanje stikov)
Na zahtevo državnih organov ali po lastni presoji da ministrstvo za zunanje zadeve mnenja in predlaga ukrepe za zagotovitev usklajenosti zunanje politike in za uresničevanje zunanjepolitičnega interesa Republike Slovenije.
Ministrstvo za zunanje zadeve sodeluje pri navezovanju stikov s tujino preko predstavništev v tujini.
Stiki tujih diplomatskih in konzularnih predstavnikov z državnimi organi v Republiki Sloveniji potekajo v skladu z običajno diplomatsko prakso.
II. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
1. Naloge in organizacija
6. člen
(ministrstvo in predstavništva)
Ministrstvo za zunanje zadeve opravlja svoje naloge neposredno in po predstavništvih v tujini.
7. člen
(generalni sekretar)
Generalni sekretar oziroma generalna sekretarka (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) je diplomat, ki je dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito, racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini.
7.a člen
(politični direktor)
Politični direktor oziroma politična direktorica (v nadaljnjem besedilu: politični direktor) je diplomat, ki v ministrstvu za zunanje zadeve usklajuje in povezuje dela, povezana s področjem skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije ter evropske varnostne in obrambne politike in izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti minister za zunanje zadeve.
Za političnega direktorja je lahko imenovan diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik.
Politični direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.
7.b člen
(generalni direktor)
Generalni direktor oziroma generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) je diplomat, ki je dosegel naziv pooblaščeni minister ali veleposlanik in vodi strokovno delo na vsebinsko zaokroženem delovnem področju v ministrstvu za zunanje zadeve.
Generalni direktor za svoje delo odgovarja ministru za zunanje zadeve. Generalni direktor lahko daje obvezujoča navodila in usmeritve za delo vodjem diplomatskih predstavništev ali konzulatov.
8. člen
(nadzor v predstavništvih Republike Slovenije v tujini)
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev.
Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog predstavništev Republike Slovenije v tujini minister za zunanje zadeve določi diplomata, ki je najmanj dvakrat opravljal naloge vodje diplomatskega predstavništva v tujini (v nadaljnjem besedilu: glavni diplomatski nadzornik).
Glavni diplomatski nadzornik ima naslednje pristojnosti:
-
svetuje vodji predstavništva v zvezi z delovanjem predstavništva,
-
pregleduje prostore predstavništva in prostore dela rezidence vodje predstavništva, ki je namenjen opravljanju nalog vodje predstavništva,
-
pregleduje dokumentacijo in evidence, ki jih v zvezi z opravljanjem svojih nalog pripravlja ali pridobiva predstavništvo,
-
opravi ločene ali skupne pogovore z zaposlenimi v predstavništvu in rezidenci vodje predstavništva,
-
predlaga ustrezne ukrepe in spremlja njihovo izvajanje.
Glavni diplomatski nadzornik pri opravljanju svojega dela v okviru pristojnosti deluje neodvisno in nepristransko. Če odkrije nepravilnosti, mora o njih obvestiti ministra za zunanje zadeve, ki sprejme ukrepe v skladu z zakonom.
Na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih lahko opravljajo posamezne naloge nadzora uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve, ki jih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika pooblasti generalni sekretar. Uslužbenci iz tega odstavka so pri svojem delu samostojni. Pripravo in potek nadzora v predstavništvu vodi glavni diplomatski nadzornik.
Nadzor nad delovanjem in izvajanjem nalog uslužbencev na obrambnem področju izvaja tudi Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo.
Postopek nadzora, organizacijo nadzora, poročanje, predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja sprejetih ukrepov podrobneje določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.
9. člen
(pridobivanje prostorov in oddajanje javnih naročil)
Ministrstvo za zunanje zadeve v imenu Republike Slovenije pridobiva prostore za delovanje diplomatskih predstavništev in konzulatov, vključno z rezidencami vodij predstavništev, z nakupom, najemom ali dolgoročnim finančnim najemom. Nakup prostorov se opravi na podlagi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja države.
Postopki za pridobivanje in razpolaganje s prostori se izvajajo v skladu s predpisi in s splošno priznanimi uzancami, ki veljajo v kraju nepremičnine. Predstavništvo mora pri tem kar najbolj uveljaviti načelo konkurenčnega pridobivanja ponudb.
Predstavništvo v tujini mora pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga in storitev upoštevati temeljna načela javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.
V skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva (Uradni list RS – MP, št. 20/02, MSVN) države naslednice nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije prevzamejo nepremičnine v naravi v skladu z deležem, ki pripada vsaki državi. Nepremičnine, ki jih je ali jih še bo pridobila Republika Slovenija, so namenjene za potrebe predstavništev v tujini. Ministrstvo za zunanje zadeve je upravljavec teh nepremičnin. Finančna sredstva, pridobljena od prodaje nepremičnin, so proračunski vir ministrstva za zunanje zadeve in predstavljajo namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve.
Namenska sredstva ministrstva za zunanje zadeve, ki niso porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih namenskih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu in proračunu ministrstva za zunanje zadeve.
10. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje)
Ministrstvo za zunanje zadeve skrbi za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje zaposlenih v ministrstvu.
Temeljni obliki preverjanja strokovne usposobljenosti diplomatov sta diplomatski izpit in višji diplomatski izpit.
Uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatski izpit iz mednarodnih odnosov, mednarodnega prava, zgodovine, konzularnih zadev ter diplomatskih veščin. Del diplomatskega izpita poteka v angleškem jeziku. Višji diplomatski izpit je sestavljen iz preverjanja poznavanja diplomatske prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.
Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata pred komisijo, sestavljeno iz diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse in drugih strokovnjakov s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov in mednarodnega prava.
Diplomatski izpit in višji diplomatski izpit se opravljata po postopku in programu, ki ga določi minister za zunanje zadeve s podzakonskim aktom.
11. člen
(diplomatska akademija)
V okviru ministrstva za zunanje zadeve deluje diplomatska akademija. Delovanje diplomatske akademije se uredi s posebnim predpisom.
12. člen
(informacijski in telekomunikacijski sistem)
Za podporo opravljanju upravnih in strokovno političnih zadev, organizira ministrstvo skladno z razvojnimi cilji vlade in sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki na področju zunanjih zadev zagotavlja povezanost in združljivost z ustreznimi sistemi mednarodnih združenj in organizacij, v katere se Republika Slovenija vključuje, ob tem pa servisira tudi potrebe drugih državnih organov, ki nimajo vzpostavljenega sistema lastnih telekomunikacijskih povezav s tujino.
Zgradba, sestavine in rešitve v strojni in programski opremi informacijskega sistema na področju zunanjih zadev, zlasti pa vse varnostne komponente, se ob nabavi obravnavajo kot naročila zaupne narave in se po vrsti in namenu določijo s predpisi vlade o namenski opremi.
2. Predstavništva v tujini
13. člen
(vrste predstavništev)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini so diplomatska predstavništva in konzulati.
Diplomatska predstavništva so veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih organizacijah. Konzulati so generalni konzulati, konzulati, vicekonzulati in konzularni uradi.
14. člen
(odpiranje in zapiranje predstavništev)
Diplomatsko predstavništvo se odpre ali zapre z ukazom predsednika republike. Predlog pripravi minister za zunanje zadeve, določi ga vlada po predhodnem mnenju delovnega telesa državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko.
Konzulat se odpre ali zapre s sklepom vlade, sprejetim na predlog ministra za zunanje zadeve. V sklepu o odprtju konzulata določi vlada v soglasju s sprejemno državo tudi vrsto konzulata, njegov sedež, stvarno pristojnost in konzularno območje.
Pri odločanju o odprtju ali zaprtju predstavništva se upoštevajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje, prisotnost slovenske narodne manjšine ter slovenskih izseljencev in zdomcev oziroma drugi razlogi.
Ukaz oziroma sklep o odprtju ali zaprtju predstavništva v tujini se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
(osebje v predstavništvih v tujini)
V predstavništvih Republike Slovenije v tujini so zaposleni diplomati, v konzulatih kot konzularni funkcionarji, vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in delavci, ki opravljajo spremljajoča dela.
Na podlagi postopka premestitve iz državnega organa ali javnega zavoda, javne agencije oziroma druge pravne osebe javnega prava delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci oziroma uslužbenke (v nadaljevanju: uslužbenci) z gospodarskega, kulturnega, kmetijskega, šolskega, okoljskega, znanstvenega, informativnega in drugih področij. Prejemki iz delovnega razmerja v času razporeditve v tujino se uslužbencem določijo glede na ustrezen diplomatski naziv, upoštevajoč pridobljeni uradniški naziv, in sicer:
–
uradniku v nazivu prve stopnje glede na diplomatski naziv prvi svetovalec;
–
uradniku v nazivu druge in tretje stopnje glede na diplomatski naziv svetovalec;
–
uradniku v nazivu četrte in pete stopnje glede na diplomatski naziv I. sekretar;
–
uradniku v nazivu šeste in sedme stopnje glede na diplomatski naziv II. sekretar;
–
uradniku v nazivu osme stopnje glede na diplomatski naziv III. sekretar;
–
uradniku v nazivu devete stopnje glede na diplomatski naziv ataše.
Na podlagi splošnega pisnega sporazuma s predstojnikom oziroma predstojnico (v nadaljevanju: predstojnik) drugega organa državne uprave delo v predstavništvih začasno opravljajo tudi uslužbenci na obrambnem, varnostnem, policijskem in drugih področjih, pri čemer ti uslužbenci ostanejo v delovnem razmerju pri drugem organu državne uprave.
Uslužbenci iz drugega in tretjega odstavka tega člena niso imenovani v diplomatski naziv. Uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v Ministrstvu za zunanje zadeve in imajo najmanj visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali magisterijem ali na podlagi posebnega zakona izpolnjujejo pogoj te izobrazbe, se v skladu s pravili akreditacije v državi sprejemnici ali v mednarodni organizaciji izda diplomatski potni list, preostalim uslužbencem pa se izda službeni potni list. Za čas, ko ti uslužbenci delajo v predstavništvu, so glede svojih pravic in obveznosti izenačeni z diplomati, poleg tega pa ravnajo po navodilih organa oziroma organizacije, iz katere so bili napoteni na delo. Glede trajanja začasne premestitve teh uslužbencev se smiselno uporabljajo določbe 37. člena tega zakona.
16. člen
(zaposlovanje lokalnega osebja)
Predstavništva Republike Slovenije v tujini lahko po potrebi in pod pogoji, ki jih določi minister, sklepajo pogodbe z lokalnim osebjem za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter administrativno-tehničnih del. Lokalno osebje so tuji državljani ali državljani Republike Slovenije, ki živijo v sprejemni državi.
Lokalno osebje lahko pod pogoji, ki jih določi minister, opravlja posamezne strokovne naloge na gospodarskem in kulturnem področju, področju odnosov z javnostmi in strokovnih vsebin iz pristojnosti posamezne mednarodne organizacije ter za pomoč pri konzularnih opravilih.
Medsebojne pravice in dolžnosti se uredijo v skladu s predpisi, veljavnimi v kraju sedeža predstavništva.
16.a člen
(varnostno preverjanje oseb)
Za zmanjšanje varnostnega tveganja za osebe, objekte in dejavnost ministrstva za zunanje zadeve se pred začetkom opravljanja dela v skladu s tem členom varnostno preverijo:
-
kandidati za častne konzularne funkcionarje Republike Slovenije;
-
lokalno osebje na predstavništvih v tujini;
-
študentje, ki opravljajo delo na predstavništvih ali v notranji službi ministrstva za zunanje zadeve;
-
fizične osebe pogodbenih izvajalcev ministrstva za zunanje zadeve, pri katerih se potreba po varnostnem preverjanju predhodno določi v pogodbi (v nadaljnjem besedilu: preverjana oseba).
S pisnim soglasjem za varnostno preverjanje preverjana oseba izpolni vprašalnik za varnostno preverjanje z naslednjimi podatki:
-
državljanstvo, tudi dvojno državljanstvo,
-
pravnomočne obsodbe zaradi naklepnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
tekoči kazenski postopki zaradi kaznivih dejanj iz prejšnje alinee,
-
stiki s tujimi varnostnimi in obveščevalnimi službami,
-
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih ali varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija.
Varnostno preverjanje opravi ministrstvo za zunanje zadeve tako, da preveri resničnost podatkov iz drugega odstavka tega člena zakona:
-
prve, druge, tretje, četrte in pete alinee: na podlagi verodostojne listine, ki jo izda pristojni državni organ države, katere državljan je preverjanja oseba ali države, v kateri preverjana oseba prebiva,
-
šeste alinee: na podlagi podatkov iz kazenske evidence,
-
sedme alinee: na podlagi podatkov iz evidence o tekočih kazenskih postopkih,
-
osme in devete alinee: v evidencah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, ministrstva za obrambo in policije.
Verodostojnost podatkov iz šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena se dokazuje s potrdili o nekaznovanosti po predpisih države, katere državljan je preverjana oseba ali države, v kateri prebiva. Potrdila ne smejo biti starejša od treh mesecev. Če je preverjana oseba tuji državljan, se obstoj varnostnega zadržka preverja tudi v evidenci vizumskih postopkov ministrstva za zunanje zadeve.
Ob razlogu za sum, da obstaja varnostni zadržek, se za preverjano osebo lahko uvede ponovni postopek varnostnega preverjanja v skladu s tem členom. Z osebo, ki v varnostno preverjanje ne privoli ali se v postopku varnostnega preverjanja ugotovi varnostni zadržek, se pogodbeno razmerje ne sklene oziroma pogodbeno razmerje preneha. Možnost tovrstnega prenehanja pogodbe se vključi v pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o delu z osebami iz prvega odstavka tega člena.
Če se varnostni zadržek ugotovi v postopku varnostnega preverjanja kandidata za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije, ta ne more biti imenovan za navedenega funkcionarja.
Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o verodostojnosti, zanesljivosti ter lojalnosti preverjane osebe za delo v ministrstvu za zunanje zadeve, in so:
-
lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku,
-
neizbrisane pravnomočne obsodbe na najmanj tri mesece nepogojne zaporne kazni za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti,
-
članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija,
-
pravnomočne obtožnice za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, razen za kazniva dejanja, kjer je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
-
nepravnomočne obsodilne sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali zapor do treh let,
-
druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za delo v ministrstvu za zunanje zadeve.
Za učinkovito izvajanje varnostnega preverjanja in zagotavljanja varnosti po tem členu ministrstvo za zunanje zadeve upravlja evidenco, v kateri se obdelujejo naslednji podatki:
-
datum začetka in zaključka varnostnega preverjanja,
-
obstoj varnostnega zadržka in
-
oblika pogodbenega razmerja (lokalno osebje, študent ali oseba pogodbenega izvajalca).
Dokumentacija varnostnega preverjanja in podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo pet let po prenehanju dela preverjane osebe v ministrstvu za zunanje zadeve ali po prenehanju funkcije častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije oziroma po zaključku varnostnega preverjanja, če s preverjano osebo ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma druga pogodba ali če ta ni bila imenovana za častnega konzularnega funkcionarja Republike Slovenije; po tem obdobju se dokumentacija uniči in podatki iz evidence izbrišejo, če dokumenti s predpisi, ki urejajo poslovanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom, niso določeni kot arhivsko gradivo.
17. člen
(vodja diplomatskega predstavništva)
Diplomatsko predstavništvo vodi veleposlanik oziroma veleposlanica (v nadaljnjem besedilu: veleposlanik).
Veleposlanik je postavljen za dobo do štirih let, ki se lahko podaljša, če razmere tako narekujejo, vendar ne za dlje kot dve leti. O podaljšanju odloči minister za zunanje zadeve. Veleposlanik je lahko izjemoma odpoklican pred potekom časa postavitve na podlagi lastne prošnje, predloga države sprejemnice ali zaradi kršitve posebnih obveznosti in prepovedi iz 45. člena tega zakona. Predlog za odpoklic iz prejšnjega stavka pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po posvetovanju s predsednikom republike.
Veleposlanik lahko zaporedoma službuje največ v dveh diplomatskih predstavništvih, pri čemer skupna doba vodenja diplomatskih predstavništev ne sme preseči osmih let.
Veleposlanik, ki je vodil diplomatsko predstavništvo na podlagi postavitve za skupno dobo, daljšo od šestih let, ne more biti postavljen na položaj veleposlanika pred potekom dveh let od odpoklica s tega položaja.
Za veleposlanike se ne uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na pogoje za razporejanje diplomatov v notranjo in zunanjo službo.
17.a člen
(postopek postavitve veleposlanika)
Predlog za postavitev veleposlanika pripravi minister za zunanje zadeve. Vlada določi predlog za postavitev veleposlanika po posvetovanju s predsednikom republike.
Po določitvi predloga vlade se kandidat za veleposlanika predstavi delovnemu telesu državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko, ki o predstavitvi poda mnenje.
Po predstavitvi na delovnem telesu državnega zbora, pristojnega za zunanjo politiko, ministrstvo za zunanje zadeve zaprosi za agreman državo sprejemnico. Po prejemu agremana vlada pošlje predlog za postavitev predsedniku republike.
Veleposlanika postavi in odpokliče predsednik republike z ukazom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Če ukaz o postavitvi ne bo izdan, predsednik republike o tem obvesti vlado.
Predsednik republike izda veleposlaniku poverilna pisma.
Če razmere narekujejo, lahko minister za zunanje zadeve vodenje diplomatskega predstavništva zaupa odpravniku poslov. Poverilna pisma v tem primeru izda minister.
Če razmere narekujejo, se lahko postavi nerezidenčni veleposlanik, ki je akreditiran v eni ali več državah oziroma mednarodnih organizacijah.
18. člen
(naloge vodje diplomatskega predstavništva)
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (Uradni list SFRJ - MP, št. 2/64, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92) oziroma dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja (Uradni list SFRJ - MP, št. 3/77, akt o notifikaciji nasledstva konvencij, Uradni list RS - MP, št. 9/92). Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov;
3.
dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije.
Vodja diplomatskega predstavništva opravlja tudi naslednje naloge:
1.
vodi diplomatsko predstavništvo, organizira njegovo delo, razporeja naloge in ukrepa v zadevah v pristojnosti predstavništva;
2.
v skladu s predpisi odloča o pravicah in dolžnostih uslužbencev v predstavništvu;
3.
odloča v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva;
4.
opravlja druge naloge v skladu s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve.
Vodja diplomatskega predstavništva je neposredno odgovoren ministru za zunanje zadeve za izvajanje zunanje politike Republike Slovenije v sprejemni državi in za ravnanje v skladu z njegovimi navodili, usmeritvami in pooblastili.
Vodja diplomatskega predstavništva usklajuje in nadzira dejavnost konzulatov Republike Slovenije v sprejemni državi.
19. člen
(naloge diplomatskega predstavništva)
Diplomatsko predstavništvo opravlja dejavnosti, navedene v dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih oziroma dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Te naloge so zlasti:
1.
predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi oziroma v mednarodni organizaciji;
2.
varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb;
3.
pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih;
4.
sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne organizacije;
5.
uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah;
6.
poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji;
7.
seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike Slovenije.
Diplomatsko predstavništvo razvija svojo dejavnost predvsem na političnem, gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstveno-tehničnem, informacijskem in drugih področjih. Posebno pozornost posveča sodelovanju s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci.
Diplomatska predstavništva lahko v soglasju s sprejemno državo za opravljanje svoje dejavnosti na določenem področju odprejo dislocirane enote. Dislocirana enota za opravljanje dejavnosti na kulturnem področju je kulturni center Republike Slovenije.
20. člen
(opravljanje konzularnih nalog)
Diplomatsko predstavništvo opravlja v sprejemni državi tudi konzularne naloge. Kadar je v sprejemni državi tudi konzulat Republike Slovenije, opravlja diplomatsko predstavništvo konzularne naloge na tistem delu ozemlja sprejemne države, ki ne spada v konzularno območje konzulata.
21. člen
(nadomeščanje vodje diplomatskega predstavništva)
Kadar je mesto vodje diplomatskega predstavništva izpraznjeno, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje minister za zunanje zadeve. Če je vodja diplomatskega predstavništva odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, opravlja njegovo funkcijo začasni odpravnik poslov, ki ga imenuje vodja diplomatskega predstavništva v soglasju z ministrom.
Če v predstavništvu ni diplomata, opravlja s soglasjem sprejemne države član osebja diplomatskega predstavništva, ki mu je vodja diplomatskega predstavništva zaupal nadomeščanje, samo tekoče administrativne zadeve in varuje arhive.
22. člen
(akreditacija v več državah)
Vodja diplomatskega predstavništva in drugi diplomati, ki so hkrati akreditirani v več državah, opravljajo v državi zunaj svojega sedeža enake naloge kot v državi, v kateri je sedež diplomatskega predstavništva.
23. člen
(vodja konzulata)
Konzulat vodi poklicni ali častni konzularni funkcionar. Vodjo konzulata imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra za zunanje zadeve.
Minister za zunanje zadeve izda vodji konzulata patentno pismo.
Imenovanje in razrešitev vodje konzulata se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
24. člen
(naloge konzulata)
Konzulat opravlja zlasti naslednje naloge:
1.
varovanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb ter opravljanje konzularno-pravnih zadev;
2.
spodbujanje razvijanja odnosov na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja;
3.
poročanje o dogajanjih na vseh področjih življenja na konzularnem območju in širše o dogajanju v sprejemni državi;
4.
razvijanje sodelovanja s slovensko narodno manjšino ter slovenskimi izseljenci in zdomci ter posebna skrb za ohranjanje slovenskega jezika in kulture med njimi;
5.
vzdrževanje stikov z državnimi in lokalnimi organi na konzularnem območju;
6.
skrb za delovno-pravno in socialno varstvo državljanov Republike Slovenije na delu v sprejemni državi.
Konzulat opravlja ob upoštevanju mednarodnega prava še druge naloge, ki so določene s predpisi in navodili ministra za zunanje zadeve.
25. člen
(nadomeščanje vodje konzulata)
Če je mesto vodje konzulata izpraznjeno, če je odsoten ali ne more opravljati svoje funkcije, se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.
26. člen
(diplomatske naloge)
Če v državi ni diplomatskega predstavništva ali to ne more ukrepati, lahko konzulat v soglasju s sprejemno državo po posebnem pooblastilu ministra za zunanje zadeve prevzame določene diplomatske naloge in jih opravlja v skladu z navodili ministrstva za zunanje zadeve.
27. člen
(izbor vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov)
Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je lahko imenovan diplomat, ki:
-
ima najmanj 14 let delovnih izkušenj,
-
je najmanj tri leta opravljal delo na diplomatskem delovnem mestu v diplomatskem predstavništvu ali konzulatu.
Za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata je izjemoma lahko imenovana tudi oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije,
-
ima univerzitetno izobrazbo oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo,
-
ima najmanj 14 let primerljivih delovnih izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava, od tega vsaj tri leta vodstvenih delovnih izkušenj,
-
obvlada angleški in še en tuj jezik na višji ravni,
-
izpolnjuje druge pogoje za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za zunanje zadeve.
Vodja diplomatskega predstavništva ali konzulata lahko opravlja delo v tujini do dopolnjenega 68. leta starosti.
Izbira najprimernejšega kandidata se opravi med tistimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega člena na podlagi naslednjih meril:
-
strokovna usposobljenost in osebnostna primernost po določbah tega zakona,
-
komunikacijske sposobnosti,
-
psihofizična sposobnost.
Vlada na predlog ministra za zunanje zadeve ustanovi stalno avtonomno strokovno komisijo, ki pred določitvijo predloga za imenovanje vodje diplomatskega predstavništva ali konzulata pripravi mnenje, ali je oseba iz drugega odstavka tega člena usposobljena za vodjo diplomatskega predstavništva ali konzulata. Pri ugotavljanju usposobljenosti se upoštevajo merila iz četrtega odstavka tega člena. Mnenje strokovne komisije je obvezujoče. Minister vladi ne more posredovati predloga za imenovanje kandidata, za katerega je komisija podala mnenje, da ni ustrezno usposobljen.
Strokovno komisijo sestavljajo en predstavnik ministrstva za zunanje zadeve, en nekdanji veleposlanik Republike Slovenije in trije zunanji strokovnjaki s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih ekonomskih odnosov ali mednarodnega prava. Mandat članov komisije traja pet let. Strokovna komisija na ustanovni seji sprejme poslovnik, s katerim se uredi njeno poslovanje. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Delo v komisiji je častno. Ministrstvo za zunanje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo.
Z osebo iz drugega odstavka tega člena se za določen čas, ki ne sme presegati štirih let, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi, če je oseba zaposlena v organu državne uprave. Zaradi delovnih potreb, ki jih ugotovi minister za zunanje zadeve, se po izteku obdobja iz prejšnjega stavka izjemoma, največ za čas enega leta, sklene nova pogodba o zaposlitvi za določen čas oziroma nov aneks k pogodbi o zaposlitvi. Delež oseb iz drugega odstavka lahko znaša največ eno desetino vseh vodij diplomatskih predstavništev in konzulatov.
28. člen
(častni konzularni funkcionar)
Ne glede na določbo prejšnjega člena lahko minister za zunanje zadeve predlaga častnega konzularnega funkcionarja izmed oseb, ki živijo v sprejemni državi in uživajo ugled ter zaupanje, da bodo lahko primerno opravljale konzularne naloge.
Častni konzularni funkcionar vodi konzulat in opravlja naloge, določene v 24. členu tega zakona, če zakon, drug predpis ali navodilo ministra za zunanje zadeve ne določajo drugače.
Častni konzularni funkcionar deluje v skladu z navodili in pod nadzorom pristojnega diplomatskega predstavništva. O vseh pomembnejših zadevah se posvetuje z vodjo pristojnega diplomatskega predstavništva. V javnih nastopih ravna v skladu s stališči ministrstva za zunanje zadeve. O svoji dejavnosti tekoče obvešča pristojno diplomatsko predstavništvo in z njim usklajuje svoje delo. V primerih, ko ni pristojnega diplomatskega predstavništva, njegovo vlogo neposredno prevzame ministrstvo za zunanje zadeve.
Častni konzularni funkcionar krije stroške za delovanje konzulata, razen poštnih stroškov in denarnih podpor državljanom Republike Slovenije. Ministrstvo za zunanje zadeve priskrbi zastavo, grb, tablo z uradnim nazivom konzulata, pečate, koleke in tiskovine. Ministrstvo lahko izjemoma krije tudi del drugih stroškov za delovanje konzularnega predstavništva, če to zahteva velik obseg konzularnih opravil.
O kritju teh stroškov odloča minister.
29. člen
(zaščita interesov Republike Slovenije po tretji državi in zaščita interesov tretjih držav)
Vlada se lahko dogovori s tretjo državo, da ta prevzame zaščito interesov Republike Slovenije in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.
Na temelju enakega dogovora lahko predstavništva Republike Slovenije v tujini prevzamejo zaščito interesov tretje države in njenih državljanov, vključno z izdajanjem vizumov.
29.a člen
(pridobivanje podatkov o državljanih Republike Slovenije, ki se nahajajo v tujini)
Ministrstvo za zunanje zadeve za namene nudenja pomoči in podpore državljanom Republike Slovenije v tujini ter zaščito njihovih interesov pridobiva podatke o slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih, ki se nahajajo v tujini in so potrebni pomoči oziroma zaščite, in slovenskih državljanih in njihovih družinskih članih v domovini, ki uveljavljajo svoje interese v tujini, od njih samih. Te podatke je mogoče pridobiti tudi od družinskih članov, kolikor jih ni mogoče pridobiti od posameznika in samo, kadar je to potrebno za zaščito življenja ali zdravja posameznika ter varstvo koristi otrok. Ministrstvo lahko tako pridobi naslednje podatke:
2.
datum in kraj rojstva;
3.
enotno matično številko občana;
4.
naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
6.
podatke o premoženjskem stanju;
7.
podatke o državljanstvu;
8.
številko potne listine;
9.
podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (podatke iz 1. do 8. točke tega odstavka, število družinskih članov in medsebojna razmerja).
Ministrstvo za zunanje zadeve lahko podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobi tudi na naslednje načine:
-
iz 1., 2., 3., 4., 7. in 8. točke iz obstoječih zbirk ministrstva za notranje zadeve;
-
iz 5. točke iz obstoječih zbirk delodajalcev;
-
iz 6. točke iz obstoječih zbirk Davčne uprave Republike Slovenije, vendar le v primerih, ko so ti podatki potrebni za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči slovenskim državljanom v tujini;