2246. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica
Na podlagi 35. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS-stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00) in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica
S tem sklepom Republika Slovenija ureja status in delovanje javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljnjem besedilu: knjižnica), razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
Ustanovitelj knjižnice je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije.
Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost.
Knjižnica je bila ustanovljena leta 1774 z odlokom cesarice Marije Terezije ter je bila leta 1791 formalno potrjena od dvorne študijske komisije kot javna Licejska knjižnica. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850, je knjižnica postala Študijska knjižnica za Kranjsko. Leta 1919 se je knjižnica preimenovala v Državno študijsko knjižnico, dve leti kasneje pa v Državno biblioteko. Na temelju zakona o univerzah in splošne univerzitetne odredbe je knjižnica leta 1938 postala Univerzitetna biblioteka v Ljubljani.
Z uredbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list Slovenskega Narodno osvobodilnega Sveta in Narodne Vlade Slovenije, št. 46/45) je bila knjižnica dne 13. oktobra 1945 preoblikovana v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Leta 1982 je bila z zakonom o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82 in 42/86) določena za slovensko nacionalno knjižnico.
Ime knjižnice je: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Skrajšano ime knjižnice je: NUK.
Sedež knjižnice je v Ljubljani, Turjaška ulica št. 1.
Knjižnica je samostojna pravna oseba.
Knjižnica je vpisana v sodni register pravnih oseb pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko vložka 10057500.
Knjižnica ima pečat, ki je okrogle oblike z napisom Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.
Knjižnica v okviru knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2., 33. in 47. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15; v nadaljnjem besedilu: zakon) izvaja tudi naslednje naloge:
-
opravlja naloge digitalne knjižnice;
-
opravlja naloge spletnega arhiva;
-
izvaja naloge nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture;
-
organizira in izvaja prireditve, razstave, seminarje, kongrese in druge oblike posredovanja kulturnih vrednot s področja svoje dejavnosti;
-
opravlja naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani.
-
v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij;
-
vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva;
-
izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
-
zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic;
-
organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev;
-
organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje;
-
opravlja naloge centra za razvoj knjižnic;
-
organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
-
izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;
-
izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena zakona o knjižničarstvu;
-
pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva;
-
pripravlja strokovne podlage s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost;
-
koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena zakona o knjižničarstvu;
-
sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva;
-
sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva;
-
sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice;
-
opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
-
določa merila iz 14. člena zakona o knjižničarstvu;
-
organizira in izvaja prireditve, razstave, seminarje, kongrese in druge oblike posredovanja kulturnih vrednot s področja svoje dejavnosti.
Knjižnica opravlja v okviru javne službe naslednje naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem:
-
koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega delovnega področja;
-
razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;
-
organizacija strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
-
ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;
-
skrb za kontrolo kvalitete in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.
Knjižnica opravlja tudi naslednje naloge, neposredno povezane z njeno osnovno dejavnostjo in poslanstvom:
-
prevaja, zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti;
-
opravlja fotografiranje, fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;
-
opravlja prevoze knjižničnega gradiva;
-
nudi interesentom pogodbene storitve v okviru svoje dejavnosti.
Opravlja druge naloge, določene s posebnimi predpisi.
Knjižnica opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določenima z letnim programom dela in finančnim načrtom.
Dejavnosti javne službe knjižnice iz prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24) razvrščene v naslednje skupine:
GLAVNA DEJAVNOST
ŠIFRA
S 91.110 Dejavnost knjižnic
DRUGE DEJAVNOSTI
ŠIFRA
C 18.120 Drugo tiskanje
C 18.130 Priprava za tisk in objavo
C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnost
C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
G 46.190 Posredništvo pri nespecializirani prodaji na debelo
G 47.610 Trgovina na drobno s knjigami
G 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami
G 47.690 Trgovina na drobno z izdelki za kulturo, šport in zabavo, d. n.
G 47.790 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
H 49.410 Cestni tovorni prevoz
J 58.110 Izdajanje knjig
J 58.130 Izdajanje revij in druge periodike
J 58.190 Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme
J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij
K 62.100 Računalniško programiranje
K 62.200 Svetovanje o računalniških napravah in programih ter upravljanje računalniških naprav in sistemov
K 62.900 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
K 63.100 Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti
K 63.910 Dejavnosti spletnih iskalnikov
M 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
N 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
N 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
N 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja
N 74.200 Fotografska dejavnost
N 74.300 Prevajanje in tolmačenje
N 74.990 Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.
O 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
O 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev, d. n., v najem in zakup
O 82.100 Pisarniške dejavnosti
O 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
O 82.990 Druge spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, d. n.
Q 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
Q 85.590 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
S 90.130 Drugo umetniško ustvarjanje
S 90.200 Uprizoritvene umetnosti
S 90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
S 90.390 Druge pomožne dejavnosti za umetniško ustvarjanje in uprizoritvene umetnosti
S 91.120 Dejavnost arhivov
S 91.220 Dejavnosti v zvezi z zgodovinskimi znamenitostmi in spomeniki.
Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila kandidatu ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta knjižnice.
Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje pogoje:
-
najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
-
najmanj deset let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, od tega najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju javnega zavoda oziroma službe z enako ali podobno dejavnostjo;
-
aktivno znanje slovenskega jezika in najmanj enega svetovnega jezika;
-
vodstvene in organizacijske sposobnosti;
-
visoka raven aktivnega znanja slovenskega jezika;
-
znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni.
Kandidati za ravnatelja morajo v prijavi na javni razpis predložiti načrt vodenja dela in poslovanja knjižnice.
Mandat ravnatelja traja pet let in po poteku te dobe je lahko znova imenovan. Na podlagi akta o imenovanju ravnatelja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z ravnateljem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi ravnatelja da minister, pristojen za kulturo.
Ravnatelj organizira ter vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico, odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjižnice ter ima druge naloge, pooblastila in odgovornosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ter ta sklep.
Naloge, pooblastila in odgovornosti ravnatelja so:
-
sprejema naslednje akte: strateški načrt, program dela s finančnim načrtom, letno poročilo, kadrovski načrt, načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja;
-
sprejema po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici naslednja akta: akt o organizaciji dela ter akt o sistemizaciji delovnih mest ter sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima. Na vse akte in na pogodbo iz te alinee daje soglasje svet knjižnice;
-
sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice;
-
poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice;
-
organizira, usklajuje in nadzoruje delovni proces v knjižnici, odloča v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih in o vseh drugih vprašanjih iz delovnega razmerja;
-
imenuje pomočnike ravnatelja;
-
oblikuje poslovno politiko knjižnice ter sklepa pogodbe in druge pravne posle ter opravlja druga pravna dejanja v imenu in za račun knjižnice v skladu z zakonom, tem sklepom in drugimi predpisi in v okviru svojih pooblastil ter določa cene blaga in storitev knjižnice;
-
zagotavlja izvajanje aktov knjižnice ter izvršuje sklepe in odločitve ustanovitelja, sveta knjižnice in drugih organov knjižnice;