Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in...

2246. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica

Na podlagi 35. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS-stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 in Uradni list RS, št. 55/92, 13/93, 66/93, 45/94, 8/96 in 36/00) in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica

UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem sklepom Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.

2. člen

Ustanovitelj knjižnice je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvaja Vlada Republike Slovenije.

3. člen

Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Republike Slovenije, katere temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, strokovna podpora knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu ter vključevanje v mednarodne knjižnične povezave. Knjižnica v skladu z zakonom o knjižničarstvu na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in Univerzo v Ljubljani, v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo univerzitetne knjižnice Univerze v Ljubljani. Knjižnica na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine skrbi za Plečnikovo in drugo dediščino, ki jo ima v uporabi ali jo poseduje, ter opravlja ustrezno arhivsko dejavnost.

4. člen

Knjižnica je bila ustanovljena leta 1774 z odlokom cesarice Marije Terezije ter je bila leta 1791 formalno potrjena od dvorne študijske komisije kot javna Licejska knjižnica. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850, je knjižnica postala Študijska knjižnica za Kranjsko. Leta 1919 se je knjižnica preimenovala v Državno študijsko knjižnico, dve leti kasneje pa v Državno biblioteko. Na temelju zakona o univerzah in splošne univerzitetne odredbe je knjižnica leta 1938 postala Univerzitetna biblioteka v Ljubljani.

Z uredbo Narodne vlade Slovenije (Uradni list Slovenskega Narodno osvobodilnega Sveta in Narodne Vlade Slovenije, št. 46/45) je bila knjižnica dne 13. oktobra 1945 preoblikovana v Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Leta 1982 je bila z zakonom o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82 in 42/86) določena za slovensko nacionalno knjižnico.

5. člen

Ime knjižnice je: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Skrajšano ime knjižnice je: NUK.

Sedež knjižnice je v Ljubljani, Turjaška ulica št. 1.

Knjižnica je samostojna pravna oseba.

Knjižnica je vpisana v sodni register pravnih oseb pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko vložka 10057500.

6. člen

Knjižnica ima pečat, ki je okrogle oblike z napisom Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

7. člen

Knjižnica izvaja v okviru knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2. člena zakona o knjižničarstvu še naslednje naloge:

-

zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;

-

skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike Slovenije;

-

kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij o knjižničnem gradivu, tako da vključuje podatke o založniški produkciji Slovenike v bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo;

-

opravlja naloge državnega referalnega centra;

-

opremlja publikacije z osnovnim kataložnim opisom (CIP);

-

v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole (ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij;

-

vodi in izvaja program varovanja knjižničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in izvaja zaščito in restavriranje knjižničnega gradiva;

-

izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;

-

zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic;

-

organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev;

-

organizira in usklajuje delovanje sistema medknjižnične izposoje;

-

vodi razvid knjižnic;

-

opravlja naloge centra za razvoj knjižnic;

-

organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;

-

izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjižničnega gradiva;

-

izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena zakona o knjižničarstvu;

-

pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjižničarstva;

-

pripravlja strokovne podlage s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost;

-

koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjižnic iz 37. člena zakona o knjižničarstvu;

-

sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega gradiva;

-

sprejema navodila za izločanje knjižničnega gradiva;

-

sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča knjižnice;

-

opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;

-

določa merila iz 14. člena zakona o knjižničarstvu;

-

organizira in izvaja prireditve, razstave, seminarje, kongrese in druge oblike posredovanja kulturnih vrednot s področja svoje dejavnosti.

Knjižnica opravlja v okviru javne službe naslednje naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem:

-

koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega delovnega področja;

-

razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;

-

organizacija strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;

-

ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju s knjižničnim informacijskim servisom;

-

skrb za kontrolo kvalitete in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.

Poleg nalog javne službe opravlja knjižnica še naslednje naloge:

-

prevaja, zalaga, izdaja, tiska ter prodaja knjige in druge publikacije s področja svoje dejavnosti;

-

opravlja fotografiranje, fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;

-

opravlja prevoze knjižničnega gradiva;

-

nudi interesentom pogodbene storitve v okviru svoje dejavnosti.

Opravlja druge naloge, določene s posebnimi predpisi.

Knjižnica opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.

8. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

O/92.3      Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter druge razvedrilne dejavnosti, od tega:
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.512    Dejavnost arhivov
O/92.522    Varstvo kulturne dediščine
M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
K/72        Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti, od tega:
K/72.300    Obdelava podatkov
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/72.600    Druge računalniške dejavnosti
K/73        Raziskovanje in razvoj, od tega:
K/73.201    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74        Druge poslovne dejavnosti, od tega:
K/74.810    Fotografska dejavnost
K/74.851    Prevajanje
K/74.852    Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
DE/22       Založništvo, tiskarstvo, razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, od tega:
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.130   Izdajanje revij in periodike
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   Drugo založništvo
DE/22.220   Drugo tiskarstvo
DE/22.230   Knjigoveštvo
DE/22.330   Razmnoževanje računalniških zapisov
G/52.488    Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
G/52.630    Druga trgovina zunaj prodajaln
I/60.240    Cestni tovorni prevoz.

ORGANI KNJIŽNICE

9. člen

Organi knjižnice so:

-

ravnatelj,

-

svet,

-

strokovni svet.

Ravnatelj

10. člen

Ravnatelja imenuje minister, pristojen za kulturo, na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila kandidatu ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta knjižnice.

Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:

-

najmanj univerzitetna izobrazba;

-

najmanj deset let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, od tega najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju javnega zavoda oziroma službe z enako ali podobno dejavnostjo;

-

aktivno znanje slovenskega jezika in najmanj enega svetovnega jezika;

-

vodstvene in organizacijske sposobnosti.