Nalaganje dokumenta...
Zakon o družinskih prejemkih (ZDPre)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 65-2371/1993, stran 3178 DATUM OBJAVE: 22.11.1993
VELJAVNOST: od 18.12.1993 do 31.12.2001 / UPORABA: od 18.12.1993 do 31.12.2001
RS 65-2371/1993
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 1.1.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
2371. Zakon o družinskih prejemkih
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o družinskih prejemkih
o razglasitvi zakona o družinskih prejemkih
Razglašam zakon o družinskih prejemkih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike SLovenije na seji dne 22. novembra 1993
Št. 0100-129/93
Ljubljana, dne 30. novembra 1993
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.
Milan Kučan l.r.
ZAKON
O DRUŽINSKIH PREJEMKIH
O DRUŽINSKIH PREJEMKIH
UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja družinske prejemke, določa upravičence, trajanje pravice do prejemkov, njihovo višino,
pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prejemkov.
2. člen
Družinski prejemki po tem zakonu so:
-
denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta;
-
starševski dodatek;
-
pomoč za opremo novorojenca;
-
otroški dodatek;
-
dodatek za nego otroka.
DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA
3. člen
Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta po tem zakonu obsega nadomestilo plače za čas
dopusta ob rojstvu otroka, dopusta za nego in varstvo otroka ter daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.
Upravičenci do denarnega nadomestila
4. člen
Pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta (v nadaljnjem besedilu: pravica do
denarnega nadomestila) ima mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom obveznega
nastopa porodniškega dopusta.
Do denarnega nadomestila je upravičena tiidi mati, ki ji je med nosečnostjo oziroma v času porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ali daljšega dopusta za nego in varstvo otroka brez njene volje ali krivde prenehalo delovno razmerje,
-
ki je bilo sklenjeno za nedoločen čas,
-
ki je bilo sklenjeno za določen čas, daljši od deset mesecev,
-
ki je bilo sklenjeno za določen čas do deset mesecev, potem ko ji je brez njene volje ali krivde prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za. nedoločen čas.
Šteje se, da je pogoj iz druge alinee prejšnjega odstavka izpolnjen tudi v primeru, kadar je mati zaporedoma in brez prekinitve sklenila več delovnih razmerij za določen čas v skupnem trajanju več kot deset mesecev.
Pravico do denarnega nadomestila ima oče otroka, druga oseba, ki otroka neguje in varuje in oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve v primerih, kadar se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih lahko pravica do porodniškega dopusta prenese na te osebe pod pogojem, da so zavarovane po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela.
Trajanje pravice do denarnega nadomestila
5. člen
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do denarnega nadomestila v trajanju, kot je določeno v
predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do odsotnosti z dela zaradi rojstva, nege in varstva otroka.
Osnova za denarno nadomestilo
6. člen
Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenca oziroma povprečna osnova, od
katere upravičenec plačuje prispevek za porodniško varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem
obveznega nastopa porodniškega dopusta.
Če je upravičenec prejemal plačo oziroma je plačeval prispevek za porodniško varstvo za krajše obdobje,
se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva zajamčena plača.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je za očeta ali drugo osebo, ki otroka varuje in neguje v primeru,
kadar mati umre, osnova za denarno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova,
od katere te osebe plačujejo prispevek v zadnjih 12 mesecih ali krajšem obdobju pred nastopom
porodniškega dopusta.
Upravičencu, ki je v obdobju iz prejšnjih odstavkov prejemal nadomestilo plače, se upošteva osnova, na
podlagi katere se je obračunavalo nadomestilo.
7. člen
Osnove iz prejšnjega člena se preračunajo z indeksom, ki izraža razmerje med povprečno plačo vseh
zaposlenih v Republiki Sloveniji za mesec, ki je za upravičenca zadnji mesec pred mesecem obveznega
nastopa porodniškega dopusta in povprečno plačo vseh zaposlenih v republiki Sloveniji za obdobje tistih
dvanajstih mesecev, ki predstavljajo osnovo za denarno nadomestilo.
Višina denarnega nadomestila
8. člen
Denarno nadomestilo znaša 100 % osnove.
Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih plač v Republiki Sloveniji.
Usklajeno denarno nadomestilo pripada upravičencem od prvega dne meseca, za katerega je bil objavljen zadnji uradni podatek o gibanju plač v Republiki Sloveniji.
Če bi bil negativni poračun denarnega nadomestila, ki bi moral biti vplačan v proračun po zaključku porodniškega dopusta, nižji od 1.000 tolarjev, se poračun ne opravi.
Denarno nadomestilo ne more biti nižje od najnižjega izplačila mesečne plače in ne višje od najvišje plače, določene v predpisih o politiki plač.
9. člen
Pri preračunu osnove iz 7.člena tega zakona in usklajevanju nadomestila iz drugega odstavka 8.člena tega zakona se upoštevajo podatki o gibanju plač v Republiki Sloveniji, ki jih objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko.
Sredstva za denarna nadomestila
10. člen
Sredstva za denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta se zagotavljajo s prispevkom za porodniško varstvo.
Prispevek za porodniško varstvo plačujejo zavezanci za prispevek za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
11. člen
Stopnjo prispevka za porodniško varstvo določi državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
12. člen
Prispevki za porodniško varstvo se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
13. člen
Glede obračunavanja prispevka za porodniško varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov.
Podjetjem, zavodom in drugim organizacijam za zaposlovanje invalidov, ki so zavezanci za plačilo prispevka za porodniško varstvo in osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, se prispevek za porodniško varstvo obračuna in odvede na poseben račun in kot odstopljena sredstva uporabljajo za materialni razvoj teh podjetij oziroma organizacij v skladu z zakonom.
Uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila
14. člen
Mati uveljavlja pravico do denarnega nadomestila 30 dni pred obveznim nastopom porodniškega dopusta pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po:
-
njenem stalnem prebivališču,
-
njenem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
-
sedežu njenega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Drugi upravičenci uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila pri Centru za socialno delo, kjer bi oziroma je to pravico uveljavljala mati.
15. člen
Denarno nadomestilo izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec ministrstvo, pristojno za družino.
STARŠEVSKI DODATEK
16. člen
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem ob in po rojstvu otroka.
Upravičenci do starševskega dodatka
17. člen
Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati (v nadaljnjem besedilu: upravičenka), ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače ali pokojnine, pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Na podlagi pismenega sporazuma z materjo lahko pod enakimi pogoji kot mati po 105 dnevih pridobi pravico do starševskega dodatka oče otroka, če je brez zaposlitve iz razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.
Namesto matere lahko pravico do starševskega dodatka v obsegu, zmanjšanem za 28 dni in še za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, pod enakimi pogoji kot mati pridobi oče otroka ali druga oseba, ki otroka neguje in varuje, in sicer če mati umre, zapusti otroka ali če je nesposobna za samostojno življenje in delo.
Pravico do starševskega dodatka ima pod enakimi pogoji kot mati tudi oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve.
Trajanje, način izrabe in prenehanje pravice do starševskega dodatka
18. člen
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot je določeno v predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do zadržanosti od dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.
19. člen
Pravica do starševskega dodatka preneha, če upravičenec med njenim trajanjem sklene delovno razmerje ali začne opravljati samostojno dejavnost.
V primeru smrti otroka pravica do starševskega dodatka preneha 15. dan po smrti otroka.
Višina starševskega dodatka
20. člen
Starševski dodatek je enak 52 % zajamčene plače.
21. člen