2371. Zakon o družinskih prejemkih
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ o razglasitvi zakona o družinskih prejemkih
Razglašam zakon o družinskih prejemkih, ki ga je sprejel Državni zbor Republike SLovenije na seji dne 22. novembra 1993
Ljubljana, dne 30. novembra 1993
Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.
Ta zakon ureja družinske prejemke, določa upravičence, trajanje pravice do prejemkov, njihovo višino,
pogoje za pridobitev in postopek za uveljavljanje prejemkov.
Družinski prejemki po tem zakonu so:
-
denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta,
-
pomoč za opremo novorojenca,
DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA
Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta po tem zakonu obsega nadomestilo plače za čas
dopusta ob rojstvu otroka, dopusta za nego in varstvo otroka ter daljšega dopusta za nego in varstvo otroka.
Upravičenci do denarnega nadomestila
Pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta (v nadaljnjem besedilu: pravica do
denarnega nadomestila) ima mati, ki je po predpisih o zdravstvenem zavarovanju zavarovana za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela pod pogojem, da je bila zavarovana pred dnevom obveznega
nastopa porodniškega dopusta.
Do denarnega nadomestila je upravičena tudi mati, ki ji je med nosečnostjo oziroma v času porodniškega
dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka in daljšega dopusta za nego in varstvo otroka prenehalo
delovno razmerje brez njene volje ali krivde.
Pravico do denarnega nadomestila ima oče otroka, druga oseba, ki otroka neguje in varuje in oseba, ki
vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve v primerih, kadar se v skladu s predpisi o delovnih
razmerjih lahko pravica do porodniškega dopusta prenese na te osebe pod pogojem, da so zavarovane po predpisih o zdravstvenem zavarovanju za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela.
Trajanje pravice do denarnega nadomestila
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do denarnega nadomestila v trajanju, kot je določeno v
predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do odsotnosti z dela zaradi rojstva, nege in varstva otroka.
Osnova za denarno nadomestilo
Osnova za denarno nadomestilo je povprečna mesečna plača upravičenca oziroma povprečna osnova, od
katere upravičenec plačuje prispevek za porodniško varstvo v zadnjih 12 mesecih pred mesecem
obveznega nastopa porodniškega dopusta.
Če je upravičenec prejemal plačo oziroma je plačeval prispevek za porodniško varstvo za krajše obdobje,
se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva zajamčena plača.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov je za očeta ali drugo osebo, ki otroka varuje in neguje v primeru,
kadar mati umre, osnova za denarno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova,
od katere te osebe plačujejo prispevek v zadnjih 12 mesecih ali krajšem obdobju pred nastopom
porodniškega dopusta.
Upravičencu, ki je v obdobju iz prejšnjih odstavkov prejemal nadomestilo plače, se upošteva osnova, na
podlagi katere se je obračunavalo nadomestilo.
Osnove iz prejšnjega člena se preračunajo z indeksom, ki izraža razmerje med povprečno plačo vseh
zaposlenih v Republiki Sloveniji za mesec, ki je za upravičenca zadnji mesec pred mesecem obveznega
nastopa porodniškega dopusta in povprečno plačo vseh zaposlenih v republiki Sloveniji za obdobje tistih
dvanajstih mesecev, ki predstavljajo osnovo za denarno nadomestilo.
Višina denarnega nadomestila
Denarno nadomestilo znaša 100 % osnove.
Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih plač in vseh prispevnih osnov v Republiki
Sloveniji.
Usklajeno denarno nadomestilo pripada upravičencem od prvega dne meseca, v katerem je bil objavljen
zadnji uradni podatek o gibanju plač in vseh prispevnih osnov v Republiki Sloveniji.
Denarno nadomestilo ne more biti nižje od zajamčene plače.
Pri preračunu osnove iz 7.člena tega zakona in usklajevanju nadomestila iz drugega odstavka 8.člena tega
zakona se upoštevajo podatki o gibanju plač in prispevnih osnov v Republiki Sloveniji, ki jih objavlja Zavod
Republike Slovenije za statistiko.
Sredstva za denarna nadomestila
Sredstva za denarna nadomestila za čas porodniškega dopusta se zagotavljajo s prispevkom za porodniško varstvo.
Prispevek za porodniško varstvo plačujejo zavezanci za prispevek za pravico do nadomestila za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
Stopnjo prispevka za porodniško varstvo določi državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije.
Prispevki za porodniško varstvo se vplačujejo v proračun Republike Slovenije.
Glede obračunavanja prispevka za porodniško varstvo, rokov za plačilo, izterjave, vračila preveč plačanega prispevka, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti, poroštva, zastaranja in kaznovanja se uporabljajo predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov.
Uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila
Mati uveljavlja pravico do denarnega nadomestila 30 dni pred obveznim nastopom porodniškega dopusta pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po:
-
njenem stalnem prebivališču,
-
njenem začasnem prebivališču, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča,
-
sedežu njenega delodajalca oziroma dejavnosti, če nima stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji.
Drugi upravičenci uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila pri Centru za socialno delo, kjer bi oziroma je to pravico uveljavljala mati.
Denarno nadomestilo izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec ministrstvo, pristojno za družino.
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem ob in po rojstvu otroka.
Upravičenci do starševskega dodatka
Pravico do starševskega dodatka ima vsaka mati (v nadaljnjem besedilu: upravičenka), ki ne izpolnjuje pogojev za pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali kakšnega drugega nadomestila plače, pod pogojem, da je državljanka Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji.
Na podlagi pismenega sporazuma z materjo lahko pod enakimi pogoji kot mati po 105 dnevih pridobi pravico do starševskega dodatka oče otroka, če je brez zaposlitve iz razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.
Namesto matere lahko pravico do starševskega dodatka v obsegu, zmanjšanem za 28 dni in še za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, pod enakimi pogoji kot mati pridobi oče otroka ali druga oseba, ki otroka neguje in varuje, in sicer če mati umre, zapusti otroka ali če je nesposobna za samostojno življenje in delo.
Pravico do starševskega dodatka ima pod enakimi pogoji kot mati tudi oseba, ki vzame otroka v nego in varstvo zaradi posvojitve.
Trajanje, način izrabe in prenehanje pravice do starševskega dodatka
Upravičenci iz prejšnjega člena imajo pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot je določeno v predpisih o delovnih razmerjih v zvezi s pravico do zadržanosti od dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.
Pravica do starševskega dodatka preneha, če upravičenec med njenim trajanjem sklene delovno razmerje ali začne opravljati samostojno dejavnost.
V primeru smrti otroka pravica do starševskega dodatka preneha 15. dan po smrti otroka.