Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

4274. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Na podlagi 17., 56., 72., 87. in 206. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za pravosodje

P R A V I L N I K
o izvrševanju kazni zapora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in uklonilnega zapora, določenega v postopku o prekršku.

2. člen

Izvrševanje kazni zapora v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod) mora biti organizirano skladno s 14. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).

3. člen

Pri zaprtih zavodih so po 206. členu zakona lahko odprti oddelki, ki morajo biti locirani zunaj ograje zaprtega zavoda.

Odprti oddelki niso ograjeni z zunanjo ograjo zaradi preprečitve pobega obsojencev.

V odprtih oddelkih se bivalni, delovni in drugi prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, ne zaklepajo. Vhodna vrata zgradbe odprtega oddelka se preko noči praviloma zaklepajo.

Obsojenci, ki bivajo v odprtem oddelku se skladno s hišnim redom prosto gibljejo v okolici oddelka.

Na izhode iz odprtega oddelka zaradi udeležbe na obravnavah pri sodiščih oziroma v drugih postopkih pri državnih in drugih organih ter na zdravniške preglede odhajajo obsojenci praviloma brez spremstva pravosodnih policistov.

V odprtem oddelku ni tehničnega in osebnega varovanja. Za ohranjanje reda in discipline ter za varnost skrbi praviloma en pravosodni policist.

4. člen

V okviru zaprtega zavoda so lahko polodprti oddelki, ki so v ustreznem delu zgradbe ali zunaj ograde tega zavoda. Prostori, v katerih bivajo obsojenci polodprtega oddelka, so ločeni od prostorov, v katerih bivajo obsojenci, ki prestajajo kazen v strožjem režimu.

Obsojencem v polodprtem oddelku se omogoči svobodnejše gibanje v okviru prostorov polodprtega oddelka, delovnih in drugih prostorih skladno s hišnim redom. Bivalni prostori se čez dan ne zaklepajo, zaklenejo pa se praviloma med nočnim počitkom obsojencev.

Obsojenci v polodprtem oddelku opravljajo delo v okviru zavoda brez stalnega nadzorstva.

Obsojenci v polodprtem oddelku, ki se izobražujejo, lahko brez spremstva pravosodnih policistov obiskujejo pouk, se udeležujejo predavanj, odhajajo na izpite in urejajo druge osebne zadeve v zvezi z izobraževanjem zunaj zavoda.

Nadzor nad obsojenci v polodprtem oddelku opravljajo pravosodni policisti praviloma občasno. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaprta le v nočnem času.

5. člen

V zaprtih zavodih so lahko oblikovani oddelki z različno stopnjo varovanja in omejevanja svobode gibanja, za katere se smiselno uporabljajo določbe 3. in 4. člena tega pravilnika.

Posebej varovani oddelek po 206. členu zakona je zavarovan z intenzivnim tehničnim in osebnim varovanjem. Oddelek je ločen od ostalih oddelkov obsojencev. Stopnja izoliranosti od ostalih obsojencev v oddelku in izven njega je opredeljena v osebnem načrtu. Obiski so nadzirani. Obsojenci med bivanjem v oddelku s povečanim varovanjem nimajo možnosti pridobiti si ugodnosti prostih izhodov iz zavoda.

5.a člen

V primeru, da sodišče, ki je obsojencu nadomestilo kazen zapora s hišnim zaporom, odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši, odredbo pošlje zavodu, ki mu je poslalo sklep o nadomestnem hišnem zaporu.

II. POZIVANJE OBSOJENCEV NA PRESTAJANJE KAZNI

8. člen

Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču iz 18. člena zakona poleg pravnomočne odločbe, ki jo je treba izvršiti, tudi prepis ali fotokopijo izpiska iz kazenske evidence in druge listine iz kazenskega spisa, pomembne za obsojenčev okvirni osebni načrt med prestajanjem kazni zapora. Take listine so predvsem psihološka psihiatrična izvedeniška mnenja, socialno poročilo in mnenje ter zdravniški izvidi in podobno.

Če gre za zaščiteno osebo, pošlje sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pravnomočno odločbo in druge listine iz prejšnjega odstavka tudi enoti. Pristojno okrožno sodišče iz 18. člena zakona takega obsojenca pozove na prestajanje kazni zapora prek enote. Enota v sodelovanju z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava) poskrbi, da tak obsojenec nastopi kazen zapora v zavodu, ki ima ustrezne pogoje za zagotovitev njegove varnosti.

9. člen

Pristojno okrožno sodišče pošlje zavodu, v katerem bo obsojenec prestajal kazen:

1.

kopijo poziva za nastop kazni;

2.

kopijo odločbe, ki jo je treba izvršiti;

3.

prepis ali fotokopijo listin iz prejšnjega člena tega pravilnika.

Če gre za zaščiteno osebo, zavodu posreduje listine iz prejšnjega odstavka enota.

Ko prejme zavod navedene listine, pošlje s pisnim soglasjem obsojenca centru za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center), pristojnemu po bivališču obsojenca, zaprosilo za socialno poročilo in druge podatke iz uradnih evidenc, če oceni, da je to potrebno za sestavo okvirnega osebnega načrta in za načrtovanje in izvajanje aktivnosti in programov socialnega vključevanja obsojenca po odpustu, in če sodišče takega poročila ni pridobilo že v kazenskem postopku. Center mora poslati zavodu socialno poročilo najpozneje v enem mesecu po prejemu navedenega zaprosila. V zvezi z zaščiteno osebo po zakonu, ki ureja zaščito prič, se obrazec za sestavo socialnega poročila centru ne pošilja.

Kopijo poziva prejme tudi obsojenec, ki je v priporu ali na prestajanju kazni zapora v kakšnem drugem zavodu.

10. člen

Obsojenec mora nastopiti kazen zapora na dan in v času, ki sta določena v pozivu.

Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, zavod najpozneje v treh dneh o tem obvesti sodišče, ki ga je poklicalo na nastop kazni.

Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata, če gre za zaščiteno osebo. Enota poskrbi, da tak obsojenec nastopi kazen zapora v skladu s prvim odstavkom tega člena.

III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD

11. člen

Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan in ob drugem času, kot je določen v pozivu, ga mora zavod sprejeti ob vsakem času, do naslednjega dne pa ga namesti v poseben prostor.

Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora na podlagi poziva sodišča za nastop kazni zapora. Brez poziva sprejme zavod obsojenca na prestajanje kazni zapora, če ima kopijo poziva iz 9. člena tega pravilnika ali če ugotovi pri pristojnem okrožnem sodišču, da je bil poziv za nastop kazni že odposlan. V tem primeru mora zavod o poizvedbi na sodišču napisati uradni zaznamek.

12. člen

Ob sprejemu obsojenca v zavod je treba najprej ugotoviti njegovo istovetnost s primerjanjem obsojenčevih osebnih podatkov iz odločbe, ki jo je treba izvršiti, s podatki v osebni izkaznici ali drugih ustreznih listinah, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti istovetnost.

Po potrebi se istovetnost ugotavlja s kriminalističnimi tehničnimi metodami.

Če se utemeljeno sumi, da prestajanja kazni ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen zapora, zavod o tem takoj obvesti pristojni organ za notranje zadeve.

Če se ugotovi, da oseba iz prejšnjega odstavka ni obsojenec, ki bi moral nastopiti kazen zapora, o tem zavod takoj obvesti okrožno sodišče, ki je pristojno poklicati obsojenca na prestajanje kazni zapora.

Istovetnost zaščitene osebe se ugotavlja s sodelovanjem enote. Delavci zavoda morajo podatke o zaščiteni osebi varovati kot poklicno skrivnost.

13. člen

O nastopu prestajanja kazni zapora zavod najpozneje v osmih dneh obvesti okrožno sodišče, ki je obsojenca poklicalo na prestajanje kazni zapora, in sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji.

O nastopu prestajanja kazni zapora zaščitene osebe zavod obvesti sodišče iz prejšnjega odstavka prek enote.

Če obsojenec poda pisno soglasje, zavod v petnajstih dneh obvesti pristojni center na območju, na katerem ima obsojenec bivališče. V zvezi z zaščiteno osebo se pristojni center ne obvešča.

O nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti zavod v osmih dneh upravo. Obvestilo, ki se vloži tudi v obsojenčev osebni spis, mora vsebovati obsojenčeve osebne podatke, podatke o sodbi, s katero je bil obsojen, višini kazni in datumu nastopa kazni zapora. Uprava v petnajstih dneh o nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove interese, če obsojenec s tem pisno soglaša.

14. člen

Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo denar in predmeti, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi. O odvzetih predmetih se obsojencu izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.

O odvzetih predmetih iz prejšnjega odstavka se vodi posebna evidenca po kartotečnem sistemu. Odvzeti denar se vpiše v posebno knjigo, ki se hrani skupaj z odvzetim denarjem.

Odvzeti predmeti se hranijo v ustreznem prostoru, odvzeti denar pa v ustrezno zavarovani depozitni blagajni zavoda.

15. člen

Obsojenec lahko pošlje ali izroči predmete, stvari in denar, ki jih je prinesel ali pripeljal s seboj na prestajanje kazni zapora, ožjim družinskim članom ali drugim osebam, ki jih je sam izbral.

16. člen

Obleko, perilo in obutev, v kateri je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkuži.

Če obsojenec želi, dobi s tem pravilnikom predpisano obleko, perilo in obutev. Če obsojenec želi, se mu njegova obleka vrne, sicer pa se v zavodu shrani.

Obsojenci skladno s hišnim redom lahko nosijo svojo obleko, perilo in obutev, če je primerno vzdrževana.

17. člen

Ob sprejemu v zavod se mora obsojenec okopati. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.

18. člen

Če je nujno, mora obsojenca ob nastopu kazni zapora še isti dan pregledati zavodski zdravnik. Če to ni mogoče, je treba obsojenca odpeljati k zdravniku v zdravstveno organizacijo zunaj zavoda.

Vsi ostali obsojenci morajo biti praviloma zdravniško pregledani prvi dan, ko zavodski zdravnik v zavodu dela, najkasneje pa v enem tednu po nastopu kazni zapora.

Obveznost zdravniškega pregleda ne velja za obsojenca, ki se zglasi v zavodu zaradi prestajanja hišnega zapora.

19. člen

Zavod mora obsojenca ob sprejemu v zavod fotografirati. Obsojenčeva fotografija se vloži ali nalepi v njegov osebni spis. Obsojenca je treba fotografirati na vsakih pet let prestane kazni oziroma ob bistvenih spremembah obsojenčevega videza.

Obsojencu se odvzame prstni odtis na kazalcu desne roke.

Prvi delovni dan po nastopu kazni zapora zavod obsojenca vpiše v matično knjigo in zanj odpre osebni list.

IV. POSTOPEK Z OBSOJENCI PO SPREJEMU V ZAVOD

20. člen

V sprejemnem obdobju oziroma v obdobju po sprejemu bivajo obsojenci v bivalnih prostorih, ki so praviloma ločeni od bivalnih prostorov ostalih obsojencev.

Bivalni prostor iz prejšnjega odstavka se za zaščiteno osebo določi v sodelovanju z enoto.

21. člen

Med trajanjem sprejemnega obdobja oziroma obdobja po sprejemu se z obsojencem ukvarja strokovna skupina, ki jo praviloma sestavljajo zlasti: psiholog, pedagog, sociolog, vzgojitelj, socialni delavec, inštruktor, učitelj praktičnega pouka, zdravnik in predstavnik pravosodnih policistov (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina). Po potrebi sodeluje v strokovni skupini tudi psihiater.

Če gre za zaščiteno osebo, se strokovna skupina iz prejšnjega odstavka sestavi v skladu z usmeritvami enote, katere predstavnik tudi sodeluje v strokovni skupini.

22. člen

Strokovna skupina iz prejšnjega člena mora v sprejemnem obdobju oziroma obdobju po sprejemu v sodelovanju z ostalimi delavci zavoda zlasti:

-

poučiti obsojenca o njegovih pravicah in o obveznostih na prestajanju kazni, o življenju in delu v zavodu ter mu dati potrebna pojasnila in nasvete;

-

seznaniti obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter hišnim redom zavoda;

-

pridobiti in dopolniti že obstoječo dokumentacijo o obsojencu v obsegu in po postopku, ki jo glede zbirke podatkov določa zakon;

-

predlaga napotitev obsojenca na zdravniški oziroma na specialistični zdravniški pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;

-

zbrati podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo osebnega načrta;

-

sestaviti okvirni osebni načrt in ga obsojencu ponuditi v podpis;

-

predlaga napotitev obsojenca v specializirano organizacijo v skladu z drugim odstavkom 30. člena zakona, če oceni, da je to potrebno za preučitev njegove osebnosti in za sestavo okvirnega osebnega načrta.

V zvezi z zaščiteno osebo podatke iz tretje in pete alinee prejšnjega odstavka zagotovi enota.

23. člen

Če obsojenec ne podpiše pisnega dogovora o obravnavi, ne sme biti prikrajšan glede pravic med prestajanjem kazni zapora.

V. OBRAVNAVA OBSOJENCEV

24. člen

Obravnava obsojencev poteka po individualnih, skupinskih in skupnostnih programih, obravnava zaščitene osebe pa le po individualnem programu.

Programi obravnave iz prejšnjega odstavka vsebujejo predvsem strokovno-teoretična izhodišča, specifične metode, etapne in končne cilje ter organizacijske oblike posameznih programov.

Strokovna skupina mora izvajati, spremljati in dopolnjevati programe obravnave iz tega člena.

25. člen

Za obsojence, ki so vključeni v posamezne programe obravnave, lahko zavod organizira poseben režim prestajanja kazni, ki je potreben za optimalno izvedbo programa in ki ne sme trajati dlje, kot traja izvajanje programa.

Obsojenci, ki vztrajno motijo izvajanje posameznih programov obravnave, se lahko iz njih izključijo.

Programe obravnave obsojencev potrdi vodja vzgojne službe zavoda oziroma vodja oddelka zavoda.

VI. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI

26. člen

Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih spalnicah.

Spalnice morajo biti svetle, suhe, zračne in dovolj velike.

Zaščitena oseba se razporedi ob upoštevanju odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in usmeritve enote. Tak obsojenec se razporedi tako, da ne pride v stik z drugimi priporniki in obsojenci.

27. člen

Obsojence se v posamezne sobe namešča v skladu s prostorskimi možnostmi zavoda.

Če prostorske možnosti zavoda omogočajo, se v samskih sobah zagotovi 9 m² površine, v večposteljnih sobah pa 7 m² površine na vsakega obsojenca.

Normativ iz prejšnjega odstavka se uporablja pri novogradnjah, pri adaptacijah obstoječih objektov v skladu z možnostmi zavoda ter za izračun prostorske zmogljivosti (kapacitete) zavoda.

28. člen

V bivalnih prostorih so omare, v katerih imajo obsojenci stvari, ki jih smejo imeti med prestajanjem kazni zapora pri sebi. V sestavi bivalnih in dnevnih prostorov so praviloma sanitarije (stranišča na izplakovanje in pitna voda), ki so obsojencem vsak čas dostopne.

29. člen

Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena s primernim vložkom, dvema rjuhama ali prevleka, blazino in potrebnim številom odej.

Posteljnina se zamenja najmanj vsakih štirinajst dni.

30. člen

Bivalni prostori obsojencev morajo biti pospravljeni in prezračeni. Omare obsojencev morajo biti čiste in pospravljene.

31. člen

Obsojenci morajo v okviru dolžnosti po 51. členu zakona opravljati vsa dela v zavodu, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v bivalnih prostorih, delovnih in drugih prostorih, na dvoriščih in v okolici zavoda.

VII. PREHRANA OBSOJENCEV

32. člen

Obsojenci morajo dnevno dobivati tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Obroki prehrane se pripravljajo na podlagi normativov in se enotno uporabljajo v vseh zavodih.

Obsojencem, ki ne jedo določene hrane iz verskih in drugih razlogov (vegetarijanci), se v skladu z možnostjo zavoda zagotovi ustrezna prehrana.

Zaščitena oseba dobiva hrano po postopku in na način, ki ga določi direktor zavoda v sodelovanju z enoto.

33. člen

Obsojenci, ki delajo, dobijo na delovni dan dodatni obrok hrane. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili iz normativov za prehrano glede na telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.

34. člen

Obsojencem iz prejšnjega člena ne pripada dodatni obrok hrane v času, ko zaradi letnega dopusta ali bolezni ne delajo.

35. člen

Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.

Pred delitvijo vsakega obroka hrane poskusi jed direktor zavoda ali delavec, ki ga on določi. Če ugotovi pomanjkljivosti, ukrene vse potrebno, da se le-te odpravijo.

Obrok hrane se hrani na način in toliko časa, kot je to urejeno z veljavnimi sanitarno-higienskimi predpisi.

36. člen

Bolni obsojenci dobivajo hrano po navodilih zdravnika. Zavod mora obsojencem nuditi dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik ugotavlja in nadzira, ali je hrana pripravljena v skladu z njegovimi navodili; o ugotovitvah poroča direktorju zavoda.

VIII. DELO OBSOJENCEV

37. člen

Pred razporeditvijo obsojenca na delo opravi zdravniški pregled po 46. členu zakona najprej zavodski zdravnik. Če pri zdravniškem pregledu ugotovi, da je glede ugotavljanja sposobnosti za konkretno delo potrebno opraviti zdravniški pregled tudi na medicini dela v pristojnem zdravstvenem zavodu, zdravnik odredi tak zdravniški pregled.

Obsojenci se razporejajo na delo v zavodu in zunaj zavoda v skladu z osebnim načrtom.

O delu obsojenca zunaj zavoda ali v okviru zavoda odloča direktor zavoda, pri čemer upošteva razloge varnosti, reda in discipline. Odločitev o razporeditvi obsojenca na delo se zapiše v obsojenčev osebni načrt. O razporeditvi na delo v dislociranem oddelku odloči vodja dislociranega oddelka.

Premeščanje obsojenca na delo, ki ni predvideno v osebni načrt, se lahko izvrši samo izjemoma, o čemer odloči direktor, ko dobi mnenje strokovne skupine. Odločitev o premestitvi se zapiše v obsojenčev osebni načrt.

Če obsojenec neupravičeno odkloni delo, na delo ne gre pet dni zaporedoma ali če to narekujejo razlogi varnosti oziroma interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, se z zapisom v njegovem osebnem načrtu ugotovi, da so mu prenehale pravice iz dela.

Zaščitena oseba se razporedi na delo le ob soglasju in v skladu z usmeritvami enote.

38. člen

Pogodba o delu obsojencev zunaj zavoda po 53. členu zakona vsebuje zlasti opis dela, ki ga bodo obsojenci opravljali, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojencev na delo in z dela, plačilo stroškov zdravniškega pregleda zaradi ugotavljanja delovnih zmožnosti obsojenca, obveznosti glede varstva pri delu, način opravljanja nadzorstva pri delu nad obsojenci in obveščanje zavoda o kršitvi delovne discipline in drugih ugotovljenih nepravilnostih.

V pogodbi mora biti dogovorjeno, da zavod takoj odstopi od pogodbe zaradi zdravstvenih razlogov ali če ugotovi, da je njeno izvajanje škodljivo za izvajanje osebnega načrta, nevarno za red in disciplino v zavodu ali da iz drugih razlogov ni smotrno, da bi obsojenec še naprej delal zunaj zavoda.

Če zavod odstopi od pogodbe o delu iz prejšnjega odstavka, prerazporedi obsojenca na ustrezno delo v okviru možnosti zavoda.

39. člen

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v zaprtem zavodu ali oddelku, se lahko pošiljajo na delo zunaj zavoda v skupinah in pod nadzorstvom pravosodnih policistov.

Izjemoma se posamezno lahko pošilja obsojence iz prvega odstavka tega člena na delo zunaj zavoda tudi brez stalnega nadzorstva, če so obsojeni zaradi storitve kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, oziroma so obsojeni na kazen zapora do enega leta, če niso begosumni in so osebnostno dovolj urejeni.

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v odprtem zavodu ali oddelku, se pošiljajo na delo brez stalnega nadzorstva.

Zavod se mora v pogodbi o delu obsojenca zunaj zavoda z delodajalcem dogovoriti, da ga bo obveščal o delu in obnašanju obsojencev.

40. člen

Za delo zunaj zavoda lahko zaprosi obsojenec, delodajalec, pri katerem je bil obsojenec zaposlen pred nastopom kazni zapora ali tisti, pri katerem se bo zaposlil po odpustu s prestajanja kazni zapora, ali katerikoli drug delodajalec na območju Slovenije, če ima interes, da bi obsojenec delal pri njem; lahko pa to predlaga tudi strokovna skupina, če ugotovi, da bi bilo to smotrno v okviru obsojenčeve obravnave.

41. člen

Zaradi dela zunaj zavoda po drugem odstavku 52. člena zakona sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.

Obsojencem iz prejšnjega odstavka v skladu s 97. členom zakona se ni dovoljeno voziti na delo z lastnim prevoznim sredstvom ali med delom voziti motorna vozila, če jim je izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila ali varnostni oziroma varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.

42. člen

Če se v zavodu obsojencu zgodi nesreča pri delu, v kateri je bil telesno poškodovan, mora direktor zavoda ustanoviti tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo delavec, ki je odgovoren za varstvo pri delu v zavodu, zdravstveni delavec in ustrezni delavec iz tiste notranje organizacijske enote, kjer se je zgodila nesreča.

Komisija iz prejšnjega odstavka mora ugotoviti vse okoliščine, pomembne za ugotovitev vzrokov za nesrečo, posledice nesreče in druge okoliščine, ki so pomembne za morebitno uveljavljanje odškodnine zaradi posledic nesreče pri delu.

Komisija mora po končanem ogledu kraja nesreče napraviti zapisnik, v katerega vpiše vse pomembne ugotovitve.

43. člen

Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Časovnica