Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

4274. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora

Na podlagi 17., 56., 72., 87. in 206. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za pravosodje

P R A V I L N I K o izvrševanju kazni zapora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje kazni zapora, mladoletniškega zapora in kazni zapora, izrečene v postopku o prekršku (v nadaljnjem besedilu: kazen zapora).

2. člen

Izvrševanje kazni zapora v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod) mora potekati tako, da omogoča usposabljanje obsojenca za življenje na prostosti v smislu 14. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).

3. člen

Pri zaprtih zavodih so po 206. členu zakona lahko odprti oddelki, ki morajo biti locirani zunaj ograje zaprtega zavoda.

Odprti oddelki niso ograjeni z zunanjo ograjo zaradi preprečitve pobega obsojencev.

V odprtih oddelkih se bivalni, delovni in drugi prostori, v katerih bivajo in delajo obsojenci, ne zaklepajo. Vhodna vrata zgradbe odprtega oddelka se preko noči praviloma zaklepajo.

Obsojenci, ki bivajo v odprtem oddelku se skladno s hišnim redom prosto gibljejo v okolici oddelka.

Na izhode iz odprtega oddelka zaradi udeležbe na obravnavah pri sodiščih oziroma v drugih postopkih pri državnih in drugih organih ter na zdravniške preglede odhajajo obsojenci praviloma brez spremstva paznikov.

V odprtem oddelku ni tehničnega in osebnega varovanja. Za ohranjanje reda in discipline ter za varnost skrbi praviloma en paznik.

4. člen

V okviru zaprtega zavoda so lahko polodprti oddelki, ki so v ustreznem delu zgradbe ali zunaj ograde tega zavoda. Prostori, v katerih bivajo obsojenci polodprtega oddelka, so ločeni od prostorov, v katerih bivajo obsojenci, ki prestajajo kazen v strožjem režimu.

Obsojencem v polodprtem oddelku se omogoči svobodnejše gibanje v okviru prostorov polodprtega oddelka, delovnih in drugih prostorih skladno s hišnim redom. Bivalni prostori se čez dan ne zaklepajo, zaklenejo pa se praviloma med nočnim počitkom obsojencev.

Obsojenci v polodprtem oddelku opravljajo delo v okviru zavoda brez stalnega nadzorstva.

Obsojenci v polodprtem oddelku, ki se izobražujejo, lahko brez spremstva paznikov obiskujejo pouk, se udeležujejo predavanj, odhajajo na izpite in urejajo druge osebne zadeve v zvezi z izobraževanjem zunaj zavoda.

Nadzor nad obsojenci v polodprtem oddelku opravlja pazniška služba praviloma občasno. Vhodna vrata polodprtega oddelka so praviloma zaprta le v nočnem času.

5. člen

V zaprtih zavodih so lahko oblikovani oddelki z različno stopnjo varovanja in omejevanja svobode gibanja, za katere se smiselno uporabljajo določbe 3. in 4. člena tega pravilnika.

Posebej varovani oddelek po 206. členu zakona je zavarovan z intenzivnim tehničnim in osebnim varovanjem. Oddelek je ločen od ostalih oddelkov obsojencev. Stopnja izoliranosti od ostalih obsojencev v oddelku in izven njega je opredeljena v individualnem programu tretmaja. Obiski so nadzirani. Obsojenci med bivanjem v oddelku s povečanim varovanjem nimajo možnosti pridobiti si ugodnosti prostih izhodov iz zavoda.

6. člen

V zaprtem zavodu ali oddelku se lahko določijo bivalni in drugi prostori s strožjim režimom, v katere se namesti obsojence, ki so izrazito begosumni oziroma s svojim vedenjem in obnašanjem huje motijo druge obsojence, in obsojence, ki jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci.

Bivalni in drugi prostori iz prejšnjega odstavka so praviloma ločeni od prostorov, v katerih bivajo ostali obsojenci, in od prostorov posebej varovanega oddelka.

7. člen

Vlogo za prestajanje kazni zapora ob prostih dneh po 12. členu zakona lahko vloži obsojenec po nastopu kazni zapora. Predlog za tak način prestajanja kazni lahko poda tudi upravnik zavoda, ko dobi mnenje strokovne skupine.

Zavod predlog ali vlogo obsojenca s svojim mnenjem in osebnim spisom obsojenca še isti, najkasneje pa naslednji delovni dan odstopi upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava).

V odločbi, s katero je bilo vlogi oziroma predlogu ugodeno, morajo biti določeni prosti dnevi ter čas, ko mora obsojenec bivati v zavodu.

II. POZIVANJE OBSOJENCEV NA PRESTAJANJE KAZNI

8. člen

Sodišče, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, pošlje pristojnemu okrožnemu sodišču iz 18. člena zakona poleg pravnomočne odločbe, ki jo je treba izvršiti, tudi prepis ali fotokopijo izpiska iz kazenske evidence in druge listine iz kazenskega spisa, pomembne za obsojenčev okvirni program individualnega tretmaja med prestajanjem kazni zapora. Take listine so predvsem psihološka psihiatrična izvedeniška mnenja, socialno poročilo in mnenje ter zdravniški izvidi in podobno.

Sodišče, ki je obsojencu nadomestilo kazen zapora z delom v korist humanitarnih organizacij in lokalnih skupnosti iz 107. člena kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu: KZ), pošlje zavodu pravnomočno sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti, oziroma pisno odločitev o obliki izvršitve dela, roku trajanja in obsegu dela.

Zavod v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) pripravi vse potrebno, da obsojenec začne delati na določenem delovnem mestu v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti.

Pristojni center spremlja in nadzira, ali obsojenec izpolnjuje delovne naloge iz prejšnjega odstavka. Če ugotovi, da obsojenec ne izpolnjuje naloženih nalog ali jih opravlja malomarno, površno in neredno, o tem v roku treh dni obvesti sodišče, ki je obsojencu izreklo kazen, in zavod. Če sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši, postopa po prvem odstavku tega člena oziroma četrtem členu tega pravilnika.

Zavod o tem obvesti direktorja uprave.

9. člen

Pristojno okrožno sodišče pošlje zavodu, v katerem bo obsojenec prestajal kazen:

1.

kopijo poziva za nastop kazni;

2.

kopijo odločbe, ki jo je treba izvršiti;

3.

prepis ali fotokopijo listin iz prejšnjega člena tega pravilnika.

Ko prejme zavod navedene listine, pošlje s pisnim soglasjem obsojenca v skladu z 21. členom zakona centru, pristojnemu po bivališču obsojenca, obrazec za sestavo socialnega poročila, če oceni, da je to potrebno za sestavo okvirnega programa individualnega tretmaja, in če sodišče takega poročila ni pridobilo že v kazenskem postopku. Center mora poslati zavodu socialno poročilo najpozneje v enem mesecu po prejemu navedenega obrazca.

Kopijo poziva prejme tudi obsojenec, ki je v priporu ali na prestajanju kazni zapora v kakšnem drugem zavodu.

10. člen

Obsojenec mora nastopiti kazen zapora na dan in v času, ki sta določena v pozivu.

Če obsojenec določenega dne ne nastopi kazni, zavod najpozneje v treh dneh o tem obvesti sodišče, ki ga je poklicalo na nastop kazni.

Stroške prisilne privedbe na prestajanje kazni zapora plača predhodno zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, obsojenec pa mora zavodu te stroške povrniti.

III. SPREJEM OBSOJENCA V ZAVOD

11. člen

Če je obsojenec prišel na prestajanje kazni zapora na drug dan in ob drugem času, kot je določen v pozivu, ga mora zavod sprejeti ob vsakem času, do naslednjega dne pa ga namesti v poseben prostor.

Zavod sprejme obsojenca na prestajanje kazni zapora na podlagi poziva sodišča za nastop kazni zapora. Brez poziva sprejme zavod obsojenca na prestajanje kazni zapora, če ima kopijo poziva iz 9. člena tega pravilnika ali če ugotovi pri pristojnem okrožnem sodišču, da je bil poziv za nastop kazni že odposlan. V tem primeru mora zavod o poizvedbi na sodišču napisati uradni zaznamek.

12. člen

Ob sprejemu obsojenca v zavod je treba najprej ugotoviti njegovo istovetnost s primerjanjem obsojenčevih osebnih podatkov iz odločbe, ki jo je treba izvršiti, s podatki v osebni izkaznici ali drugih ustreznih listinah, s pomočjo katerih je mogoče ugotoviti istovetnost.

Po potrebi se istovetnost ugotavlja s kriminalističnimi tehničnimi metodami.

Če se utemeljeno sumi, da prestajanja kazni ni nastopila oseba, ki bi morala nastopiti kazen zapora, zavod o tem takoj obvesti pristojni organ za notranje zadeve.

Če se ugotovi, da oseba iz prejšnjega odstavka ni obsojenec, ki bi moral nastopiti kazen zapora, o tem zavod takoj obvesti okrožno sodišče, ki je pristojno poklicati obsojenca na prestajanje kazni zapora.

13. člen

O nastopu prestajanja kazni zapora zavod najpozneje v osmih dneh obvesti okrožno sodišče, ki je obsojenca poklicalo na prestajanje kazni zapora, in sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji oziroma sodnika za prekrške.

Če obsojenec poda pisno soglasje iz prvega odstavka 21. člena zakona, zavod v osmih dneh obvesti pristojni center na območju, na katerem ima obsojenec bivališče.

O nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti zavod v osmih dneh upravo. Obvestilo, ki se vloži tudi v obsojenčev osebni spis, mora vsebovati obsojenčeve osebne podatke, podatke o sodbi, s katero je bil obsojen, višini kazni in datumu nastopa kazni zapora. Uprava v petnajstih dneh o nastopu kazni zapora obsojenca, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njegove interese, če obsojenec s tem pisno soglaša.

14. člen

Ob sprejemu v zavod se obsojencu odvzamejo denar in predmeti, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi. O odvzetih predmetih se obsojencu izda potrdilo, v katerem morajo biti odvzete stvari opisane.

O odvzetih predmetih iz prejšnjega odstavka se vodi posebna evidenca po kartotečnem sistemu. Odvzeti denar se vpiše v posebno knjigo, ki se hrani skupaj z odvzetim denarjem.

Odvzeti predmeti se hranijo v ustreznem prostoru, odvzeti denar pa v ustrezno zavarovani depozitni blagajni zavoda.

15. člen

Obsojencu je treba omogočiti, da denar, ki ga je prinesel s seboj na prestajanje kazni zapora, in obvezni prihranek iz prvega odstavka 57. člena zakona naloži v banko kot hranilno vlogo.

Obsojenec lahko pošlje ali izroči predmete, stvari in denar, ki jih je prinesel ali pripeljal s seboj na prestajanje kazni zapora, ožjim družinskim članom ali drugim osebam, ki jih je sam izbral.

16. člen

Obleko, perilo in obutev, v kateri je prišel obsojenec na prestajanje kazni zapora, se po potrebi razkuži.

Če obsojenec želi, dobi s tem pravilnikom predpisano obleko, perilo in obutev. Če obsojenec želi, se mu njegova obleka vrne, sicer pa se v zavodu shrani.

Obsojenci skladno s hišnim redom lahko nosijo svojo obleko, perilo in obutev, če je primerno vzdrževana.

17. člen

Ob sprejemu v zavod se mora obsojenec okopati. Po potrebi se odredijo tudi dezinfekcija oziroma dezinsekcija in drugi higienski ukrepi.

18. člen

Če je nujno, mora obsojenca ob nastopu kazni zapora še isti dan pregledati zavodski zdravnik. Če to ni mogoče, je treba obsojenca odpeljati k zdravniku v zdravstveno organizacijo zunaj zavoda.

Vsi ostali obsojenci morajo biti praviloma zdravniško pregledani prvi dan, ko zavodski zdravnik v zavodu dela, najkasneje pa v enem tednu po nastopu kazni zapora.

19. člen

Zavod mora obsojenca ob sprejemu v zavod fotografirati. Obsojenčeva fotografija se vloži ali nalepi v njegov osebni spis. Obsojenca je treba fotografirati na vsakih pet let prestane kazni oziroma ob bistvenih spremembah obsojenčevega videza.

Obsojencu se odvzame prstni odtis na kazalcu desne roke.

Prvi delovni dan po nastopu kazni zapora zavod obsojenca vpiše v matično knjigo in zanj odpre osebni list.

IV. POSTOPEK Z OBSOJENCI PO SPREJEMU V ZAVOD

20. člen

V sprejemnem obdobju oziroma v obdobju po sprejemu bivajo obsojenci v bivalnih prostorih, ki so praviloma ločeni od bivalnih prostorov ostalih obsojencev.

21. člen

Med trajanjem sprejemnega obdobja oziroma obdobja po sprejemu se z obsojencem ukvarja strokovna skupina, ki jo praviloma sestavljajo zlasti: psiholog, pedagog, sociolog, vzgojitelj, socialni delavec, inštruktor, učitelj praktičnega pouka, zdravnik in predstavnik paznikov (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina). Po potrebi sodeluje v strokovni skupini tudi psihiater.

22. člen

Strokovna skupina iz prejšnjega člena mora v sprejemnem obdobju oziroma obdobju po sprejemu v sodelovanju z ostalimi delavci zavoda zlasti:

-

poučiti obsojenca o njegovih pravicah in o obveznostih na prestajanju kazni, o življenju in delu v zavodu ter mu dati potrebna pojasnila in nasvete;

-

seznaniti obsojenca s predpisi s področja izvrševanja kazenskih sankcij ter hišnim redom zavoda;

-

pridobiti in dopolniti že obstoječo dokumentacijo o obsojencu v obsegu in po postopku, ki jo glede zbirke podatkov določa zakon;

-

napotiti obsojenca na zdravniški oziroma na specialni zdravniški pregled zaradi ugotavljanja zdravstvenih sposobnosti za razporeditev na delo;

-

zbrati podatke o obsojenčevi osebnosti in druge podatke, ki so potrebni za sestavo individualnega programa tretmaja;

-

sestaviti okvirni individualni program tretmaja in ga obsojencu ponuditi v podpis;

-

napotiti obsojenca v specializirano organizacijo v skladu z drugim odstavkom 30. člena zakona, če smatra, da je to potrebno za preučitev njegove osebnosti in za sestavo okvirnega programa individualnega tretmaja.

23. člen

Če obsojenec ne podpiše pisnega dogovora o tretmaju, ne sme biti prikrajšan glede pravic med prestajanjem kazni zapora. To praviloma velja tudi za ugodnosti, razen v primeru, če so v dogovoru o tretmaju predvidene aktivnosti, s katerimi se poizkuša odpraviti ovire za podeljevanje zunajzavodskih ugodnosti.

V. TRETMA OBSOJENCEV

24. člen

Tretma obsojencev poteka po individualnih, skupinskih in skupnostnih programih.

Programi tretmaja iz prejšnjega odstavka vsebujejo predvsem strokovno-teoretična izhodišča, specifične metode, etapne in končne cilje ter organizacijske oblike posameznih programov.

Po predhodnem pristanku in izraženem motiviranju obsojenca se v posamezne programe tretmaja vključi obsojence, za katere strokovna skupina oceni, da je vključitev smiselna.

Strokovna skupina mora izvajati, spremljati in dopolnjevati programe tretmaja iz tega člena.

25. člen

Za obsojence, ki so vključeni v posamezne programe tretmaja, lahko zavod organizira poseben režim prestajanja kazni, ki je potreben za optimalno izvedbo programa in ki ne sme trajati dlje, kot traja izvajanje programa.

Obsojenci, ki vztrajno motijo izvajanje posameznih programov tretmaja, se lahko iz njih izključijo.

Programe tretmaja obsojencev potrdi vodja vzgojne službe zavoda oziroma vodja oddelka zavoda.

VI. BIVALNI IN DRUGI PROSTORI

26. člen

Obsojenci bivajo v dnevnih prostorih, spijo pa v enoposteljnih ali večposteljnih spalnicah.

27. člen

Spalnice morajo biti svetle, suhe, zračne in dovolj velike. Na vsakega obsojenca v enoposteljni sobi mora biti najmanj 9m2 , v večposteljni sobi pa najmanj 7 m2 površine.

28. člen

V bivalnih prostorih so omare, v katerih imajo obsojenci stvari, ki jih smejo imeti med prestajanjem kazni zapora pri sebi. V sestavi bivalnih in dnevnih prostorov so praviloma sanitarije (stranišča na izplakovanje in pitna voda), ki so obsojencem vsak čas dostopne.

29. člen

Vsak obsojenec ima svojo posteljo, ki je opremljena s primernim vložkom, dvema rjuhama ali prevleka, blazino in potrebnim številom odej.

Posteljnina se zamenja najmanj vsakih štirinajst dni.

30. člen

Bivalni prostori obsojencev morajo biti pospravljeni in prezračeni. Omare obsojencev morajo biti čiste in pospravljene.

31. člen

Obsojenci morajo v okviru dolžnosti po 51. členu zakona opravljati vsa dela v zavodu, ki so potrebna za vzdrževanje reda in snage v bivalnih prostorih, delovnih in drugih prostorih, na dvoriščih in v okolici zavoda.

VII. PREHRANA OBSOJENCEV

32. člen

Obsojenci morajo dnevno dobivati tri obroke hrane: zajtrk, kosilo in večerjo. Obroki prehrane se pripravljajo na podlagi normativov in jedilnikov, ki so verificirani pri pristojni državni instituciji in se enotno uporabljajo v vseh zavodih.

Obsojencem, ki ne jedo določene hrane iz verskih in drugih razlogov (vegetarijanci), se v skladu z možnostjo zavoda zagotovi ustrezna prehrana.

33. člen

Obsojenci, ki delajo, dobijo na delovni dan dodatni obrok hrane. Dodatni obrok je pripravljen v skladu s priporočili iz normativov za prehrano glede na telesno obremenjenost pri posameznih vrstah dela.

34. člen

Obsojencem iz prejšnjega člena ne pripada dodatni obrok hrane v času, ko zaradi letnega dopusta ali bolezni ne delajo.

35. člen

Jedilnik se objavi za najmanj teden dni vnaprej.

Pred delitvijo vsakega obroka hrane poskusi jed upravnik zavoda ali delavec, ki ga on določi. Če ugotovi pomanjkljivosti, ukrene vse potrebno, da se le-te odpravijo.

Obrok hrane se hrani na način in toliko časa, kot je to urejeno z veljavnimi sanitarno-higienskimi predpisi.

36. člen

Bolni obsojenci dobivajo hrano po navodilih zdravnika. Zavod mora obsojencem nuditi dietno hrano, ki jo predpiše zdravnik. Zdravnik ugotavlja in nadzira, ali je hrana pripravljena v skladu z njegovimi navodili; o ugotovitvah poroča upravniku zavoda.

VIII. DELO OBSOJENCEV

37. člen

Pred razporeditvijo obsojenca na delo opravi zdravniški pregled po 46. členu zakona najprej zavodski zdravnik. Če pri zdravniškem pregledu ugotovi, da je glede ugotavljanja sposobnosti za konkretno delo potrebno opraviti zdravniški pregled tudi na medicini dela v pristojnem zdravstvenem zavodu, zdravnik odredi tak zdravniški pregled.

Obsojenci se razporejajo na delo v zavodu in zunaj zavoda v skladu s programom individualnega tretmaja.

O delu obsojenca zunaj zavoda odloča upravnik zavoda, pri čemer upošteva razloge varnosti, reda in discipline ter izvedbo programa individualnega tretmaja.

V primerih iz 12. člena zakona zavod tudi za te obsojence sklene z delodajalcem pogodbo o delu, za katero tudi veljajo določbe 36. člena tega pravilnika.

Premeščanje obsojenca na delo, ki ni predvideno v programu individualnega tretmaja, se lahko izvrši samo izjemoma, o čemer odloči upravnik, ko dobi mnenje strokovne skupine.

Če obsojenec neopravičeno odkloni delo ali na delo ne gre pet dni zaporedoma, se izda odločba, s katero se ugotovi, da so mu prenehale pravice iz dela.

38. člen

Pogodba o delu obsojencev zunaj zavoda po 53. členu zakona vsebuje zlasti opis dela, ki ga bodo obsojenci opravljali, višino plačila oziroma način obračunavanja opravljenega dela, delovni čas, način prevoza obsojencev na delo in z dela, plačilo stroškov zdravniškega pregleda zaradi ugotavljanja delovnih zmožnosti obsojenca, obveznosti glede varstva pri delu, način opravljanja nadzorstva pri delu nad obsojenci in obveščanje zavoda o kršitvi delovne discipline in drugih ugotovljenih nepravilnostih.

V pogodbi mora biti dogovorjeno, da zavod takoj odstopi od pogodbe zaradi zdravstvenih razlogov ali če ugotovi, da je njeno izvajanje škodljivo za izvajanje programa individualnega tretmaja, nevarno za red in disciplino v zavodu ali da iz drugih razlogov ni smotrno, da bi obsojenec še naprej delal zunaj zavoda.

Če zavod odstopi od pogodbe o delu iz prejšnjega odstavka, prerazporedi obsojenca na ustrezno delo v okviru možnosti zavoda.

39. člen

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v zaprtem zavodu ali oddelku, se lahko pošiljajo na delo zunaj zavoda v skupinah in pod nadzorstvom paznikov.

Izjemoma se posamezno lahko pošilja obsojence iz prvega odstavka tega člena na delo zunaj zavoda tudi brez stalnega nadzorstva, če so obsojeni zaradi storitve kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, oziroma so obsojeni na kazen zapora do enega leta, če niso begosumni in so osebnostno dovolj urejeni.

Obsojenci, ki prestajajo kazen zapora v odprtem zavodu ali oddelku, in obsojenci iz 12. člena zakona, se pošiljajo na delo brez stalnega nadzorstva.

Zavod se mora v pogodbi o delu obsojenca zunaj zavoda z delodajalcem dogovoriti, da ga bo obveščal o delu in obnašanju obsojencev.

40. člen

Za delo zunaj zavoda lahko zaprosi obsojenec, delodajalec, pri katerem je bil obsojenec zaposlen pred nastopom kazni zapora ali tisti, pri katerem se bo zaposlil po odpustu s prestajanja kazni zapora, ali katerikoli drug delodajalec na območju Slovenije, če ima interes, da bi obsojenec delal pri njem; lahko pa to predlaga tudi strokovna skupina, če ugotovi, da bi bilo to smotrno za obsojenčev tretma.

41. člen

Zaradi dela zunaj zavoda po drugem odstavku 52. člena zakona sme biti obsojenec odsoten iz zavoda samo toliko časa, kolikor dejansko dela in kolikor je potrebno, da pride do delovnega mesta in nazaj.

Obsojencem iz prejšnjega odstavka v skladu s 97. členom zakona se ni dovoljeno voziti na delo z lastnim prevoznim sredstvom ali med delom voziti motorna vozila, če jim je izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila ali varnostni oziroma varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.

42. člen

Če se v zavodu obsojencu zgodi nesreča pri delu, v kateri je bil telesno poškodovan, mora upravnik zavoda ustanoviti tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo delavec, ki je odgovoren za varstvo pri delu v zavodu, zdravnik ali ustrezni zdravstveni delavec in ustrezni delavec iz gospodarske dejavnosti zavoda.

Komisija iz prejšnjega odstavka mora ugotoviti vse okoliščine, pomembne za ugotovitev vzrokov za nesrečo, posledice nesreče in druge okoliščine, ki so pomembne za morebitno uveljavljanje odškodnine zaradi posledic nesreče pri delu.

Komisija mora po končanem ogledu kraja nesreče napraviti zapisnik, v katerega vpiše vse pomembne ugotovitve.

43. člen

Letni dopust nad osemnajst delovnih dni se obsojencem na prestajanju kazni zapora določa po naslednjih kriterijih:

-

odnos do dela (prizadevanje pri delu, uspehi dela, kvaliteta dela, spoštovanje delovne discipline),

-

težji delovni pogoji (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na obsojenca, telesna in duševna napetost pri delu, nočno delo itd.),

-

prizadevanje pri realizaciji lastnega programa individualnega tretmaja in pri izobraževanju ter sodelovanje pri organiziranju in izvajanju posameznih dejavnosti in del skupnega pomena, zlasti pri vzdrževanju in krepitvi reda in discipline v zavodu,

-

zdravstveno stanje in posebne socialne razmere obsojenca in njegove družine (slab ekonomski položaj, bolezen v družini, število mladoletnih otrok in nepreskrbljenih članov družine).

44. člen

Če bo obsojenec odpuščen s prestajanja kazni zapora v tistem koledarskem letu, ko še ni delal šest mesecev, se sorazmerni del letnega dopusta določi tako, da se najprej določi, kolikšen del dopusta obsojencu pripada na mesec, to število pa se pomnoži s številom mesecev, kolikor je obsojenec delal. Po enakem postopku se obsojencu lahko določi tudi sorazmerni del dopusta po kriterijih iz prejšnjega člena tega pravilnika.

Če obsojenec redno dela čas, krajši od polnega delovnega časa, se mu določi sorazmerni del letnega dopusta tako, da se čas v urah, kolikor je delal, sešteje. Če seštevek delovnega časa v koledarskem letu presega število ur, predvideno kot enomesečna delovna obveznost, se letni počitek odmeri na način, določen v prejšnjem odstavku tega člena.