Nalaganje dokumenta...
Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 28-1400/2007, stran 3786 DATUM OBJAVE: 29.3.2007
VELJAVNOST: od 30.3.2007 do 12.5.2015 / UPORABA: od 30.3.2007 do 10.7.2015
RS 28-1400/2007
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 11.7.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
1400. Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
Na podlagi 10. in 11. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in namen sklepa)
(1)
Ta sklep določa podrobnejša pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo, ki vključujejo vsebino, obliko, način izračunavanja in poročanja:
(a)
količnikov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije,
(b)
načrtovanja tokov likvidnosti,
(c)
razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
(2)
Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice, podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav (v nadaljevanju: banke).
(3)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"likvidnostna pozicija" je predvidena potreba banke po likvidnih sredstvih, izražena kot razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti in dejansko ter potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju;
(b)
"preostala zapadlost" je obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali vira sredstev;
(c)
"likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
(d)
"scenarij upravljanja z likvidnostjo" je na notranjih in zunanjih predpostavkah ocenjena likvidnostna pozicija banke in na tej podlagi sprejeti ukrepi z namenom zagotavljanja ustrezne likvidnostne pozicije, ki vključuje najmanj:
-
terminski posli, odprti nekriti akreditivi, pogodbene odobrene kreditne linije bankam in nečrpani del odobrenih kreditov, ki ne izpolnjujejo kriterijev primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v sklepu Banke Slovenije, ki ureja splošna pravila izvajanja denarne politike, vse v višini 100%;
-
"scenarij izjemnih situacij" pomeni scenarij upravljanja z likvidnostjo, katerega predpostavke odražajo drugačne smeri in pogoje poslovanja kot v osnovnem scenariju oziroma katerih predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.
2. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE IZRAČUNAVANJA USTREZNE LIKVIDNOSTNE POZICIJE
3. člen
(Količnik likvidnosti)
(1)
Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo. Banka izračunava likvidnostno pozicijo s količnikom likvidnosti. Količnik likvidnosti je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2)
Za namen iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
(a)
prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni in
(b)
drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.
(3)
Banka mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za posamezni razred za pretekli delovni dan.
(4)
Količnik likvidnosti prvega razreda mora biti najmanj 1.
(5)
Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(6)
Če banka ne dosega zahteve iz četrtega odstavka tega člena, mora v poročilu o količnikih likvidnosti navesti razloge za nedoseganje.
4. člen
(Kriteriji za upoštevanje finančnih sredstev)
(1)
Banka upošteva finančna sredstva po naslednjih kriterijih:
(a)
po preostali zapadlosti,
(b)
če so finančna sredstva do dolžnika ocenjena in oslabljena:
-
posamično, samo finančna sredstva do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave pri poravnavanju obveznosti in ki poravnavajo svoje obveznosti ob zapadlosti oziroma z zamudo do 30 dni,
-
skupinsko, samo finančna sredstva do dolžnikov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v skupino A in B po 13. členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic,
(c)
samo znesek finančnih sredstev, s katerim prosto razpolaga,
(d)
od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo:
-
terminski posli,
-
pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov, oboje v višini 50 %.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izračun ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki jih mora imeti banka zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog.
5. člen
(Kriteriji za vključevanje finančnih sredstev v oba razreda)
(1)
Ne glede na preostalo zapadlost, banka v oba razreda vključuje naslednja finančna sredstva:
(a)
naložbe, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike;
(b)
naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v domače tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, kakor je določeno z Direktivo 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
(c)
naložbe v druge tuje serijske dolžniške vrednostne papirje, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena in dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's). Kolikor je referenčna množica finančnih instrumentov sestavljena iz vrednostnih papirjev, mora biti boniteta vsakega najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's). Če ne obstaja dnevna tržna cena, morajo v tej točki navedeni vrednostni papirji imeti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico prodaje tega vrednostnega papirja kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški vrednostni papir in omogoča imetniku prodajo tega vrednostnega papirja njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški vrednostni papir po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor's) ali vsaj Baa2 (Moody's);
(d)
naložbe v dolžniške vrednostne papirje Banke Slovenije,
(e)
naložbe v depozite pri Banki Slovenije.
(2)
Med naložbami iz točke (c) prvega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih ali za katere ni mogoče dnevno preveriti njihove tržne cene ali za katere izdajatelj ne zagotavlja brezpogojnega odkupa v roku, krajšem od 30 dni.
(3)
Finančna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka tega člena mora banka za potrebe vključevanja v oba razreda vrednotiti po tržnih cenah. Če za finančno premoženje iz točke (a) prvega odstavka tega člena ne obstaja tržna cena, ga banka vrednoti po metodi odplačne vrednosti.
6. člen
(Kriteriji za upoštevanje virov sredstev)
(1)
Banka upošteva vire sredstev po naslednjih kriterijih:
(a)
po preostali zapadlosti;
(b)
vpogledne vloge gospodinjstev in nefinančnih družb v prvem razredu se upoštevajo v višini 40%;