Nalaganje dokumenta...
Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-2094/2015, stran 5656 DATUM OBJAVE: 10.7.2015
VELJAVNOST: od 11.7.2015 do 31.12.2017 / UPORABA: od 11.7.2015 do 31.12.2017
RS 50-2094/2015
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 1.1.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: NEAKTUALEN.
2094. Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
Na podlagi četrtega odstavka 384. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, v nadaljevanju ZBan-2), prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) ter v povezavi s petim odstavkom 412. člena, tretjim odstavkom 413. člena in tretjim pododstavkom tretjega odstavka 415. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL EU L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 1, v nadaljevanju Uredba (EU) št. 575/2013) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina in namen sklepa)
(1)
Ta sklep določa podrobnejša pravila v zvezi z likvidnostno pozicijo, ki vključujejo vsebino, obliko, način izračunavanja in poročanja:
(a)
količnikov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije,
(c)
razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja.
(2)
Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice, podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav (v nadaljevanju: banke).
(3)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
2. člen
(Opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-2 oziroma Uredbi (EU) št. 575/2013 in v predpisih, izdanih na njuni podlagi.
(2)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
"likvidnostna pozicija" je razmerje med dejanskimi in potencialnimi viri likvidnosti in dejansko ter potencialno porabo likvidnostnih sredstev v istem obdobju;
(b)
"preostala zapadlost" je obdobje med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti in datumom zapadlosti posameznega finančnega sredstva ali vira sredstev;
(c)
"likvidnostno tveganje" je tveganje nastanka izgube, če banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob zapadlosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih;
(d)
"scenarij upravljanja likvidnosti" je na notranjih in zunanjih predpostavkah ocenjena likvidnostna pozicija banke in na tej podlagi sprejeti ukrepi z namenom zagotavljanja ustrezne likvidnostne pozicije, ki vključuje najmanj:
-
"osnovni scenarij upravljanja likvidnosti" je scenarij, katerega predpostavke odražajo pričakovano smer in pogoje poslovanja banke in za katere se z gotovostjo predvideva, da bodo vplivali na likvidnost banke ob upoštevanju normalnega teka poslovanja;
-
"stresni scenarij" pomeni scenarij upravljanja z likvidnostjo, katerega predpostavke odražajo drugačne smeri in pogoje poslovanja kot v osnovnem scenariju oziroma katerega predpostavke vsebujejo pomembne spremembe dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.
2. MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE IZRAČUNAVANJA USTREZNE LIKVIDNOSTNE POZICIJE
3. člen
(Količnik likvidnosti)
(1)
Banka mora redno izračunavati likvidnostno pozicijo. Banka izračunava likvidnostno pozicijo s količnikom likvidnosti. Količnik likvidnosti je razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost.
(2)
Za namen iz prvega odstavka tega člena mora banka razvrstiti finančna sredstva in vire sredstev po preostali zapadlosti v dva razreda, in sicer:
(a)
prvi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni in
(b)
drugi razred: finančna sredstva in viri sredstev s preostalo zapadlostjo do 180 dni.
(3)
Banka mora dnevno izračunavati količnik likvidnosti za posamezni razred za pretekli delovni dan.
(4)
Količnik likvidnosti prvega razreda mora biti najmanj 1.
(5)
Količnik likvidnosti drugega razreda je informativnega značaja.
(6)
Če banka ne dosega zahteve iz četrtega odstavka tega člena, mora v poročilu o količnikih likvidnosti navesti razloge za nedoseganje.
4. člen
(Kriteriji za upoštevanje finančnih sredstev)
(1)
Banka upošteva finančna sredstva po naslednjih kriterijih:
(a)
po preostali zapadlosti,
(b)
če so finančna sredstva do dolžnika ocenjena in oslabljena:
-
posamično, samo finančna sredstva do dolžnikov, za katere se ne pričakujejo težave pri poravnavanju obveznosti in ki poravnavajo svoje obveznosti ob zapadlosti oziroma z zamudo do 30 dni,
-
skupinsko, samo finančna sredstva do dolžnikov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v skupino A in B skladno s Sklepom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 50/15),
(c)
samo znesek finančnih sredstev, s katerim prosto razpolaga,
(d)
od zunajbilančnih postavk se upoštevajo samo:
-
terminski posli,
-
pogodbeno najete kreditne linije ter nečrpani del najetih kreditov, oboje v višini 50 %.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se v izračun ne sme upoštevati finančnih sredstev, ki jih mora imeti banka zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih vlog ter za zagotavljanje denarnih sredstev za namen vplačila v sklad za reševanje bank na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank.
5. člen
(Kriteriji za vključevanje finančnih sredstev v oba razreda)
(1)
Ne glede na preostalo zapadlost, banka v oba razreda vključuje naslednja finančna sredstva:
(a)
naložbe, ki izpolnjujejo kriterije primernosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, ki so opredeljeni v splošnih pogojih Banke Slovenije, ki urejajo izvajanje okvira denarne politike;
(b)
naložbe v druge tuje tržne dolžniške in lastniške vrednostne papirje in v domače tržne dolžniške vrednostne papirje, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in je njihova bonitetna ocena oziroma dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's), če z njimi banke upravljajo same, če pa so jih prepustile v upravljanje drugi domači ali tuji banki oziroma finančni instituciji, pa le v višini in rokih, ki jih za dostop do likvidnosti predvideva pogodba o upravljanju;
(c)
naložbe v druge tuje serijske dolžniške vrednostne papirje, katerih tržna cena je dnevno razpoložljiva in je njihova bonitetna ocena in dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Kolikor je referenčna množica finančnih instrumentov sestavljena iz vrednostnih papirjev, mora biti boniteta vsakega najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's). Če ne obstaja dnevna tržna cena, morajo v tej točki navedeni vrednostni papirji imeti ameriško prodajno opcijo, ki imetniku daje pravico prodaje tega vrednostnega papirja kadarkoli do njegove zapadlosti, pri čemer je opcija lahko vključena v ta serijski dolžniški vrednostni papir in omogoča imetniku prodajo tega vrednostnega papirja njegovemu izdajatelju po vnaprej določeni izvršilni ceni, ali pa je opcija sklenjena posebej na ta serijski dolžniški vrednostni papir po vnaprej določeni izvršilni ceni, dolgoročna bonitetna ocena izdajatelja te opcije pa je najmanj BBB (Fitch ali Standard & Poor’s) ali vsaj Baa2 (Moody's);