5415. Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka
Na podlagi četrtega odstavka 69. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02 – ZV-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo
P R A V I L N I K
o monitoringu kakovosti zunanjega zraka*
Ta pravilnik določa merila in metode merjenja ter druge tehnike ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka zaradi onesnaževal, za katera so na podlagi predpisov o kakovosti zunanjega zraka določene mejne in alarmne ali ciljne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti zunanjega zraka) v naslednjem obsegu:
-
način izvajanja monitoringa kakovosti zunanjega zraka,
-
referenčne metode za ocenjevanje koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku,
-
zahteve za vzorčevalno mesto in najmanjše število vzorčevalnih mest,
-
kakovost meritev in negotovost modelnih izračunov in
-
način rednega obveščanja javnosti o kakovosti zunanjega zraka.
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1.
Območje je območje iz predpisa, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
2.
Poselitveno območje je poselitveno območje iz predpisa, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
3.
Ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka so postopki in metode, ki se na podlagi meritev, izračunov, napovedi ali ocen ali kombinacij le-teh uporabljajo za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka.
4.
Indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo z mobilnimi laboratoriji ali z začasnimi vzorčevalnimi mesti, ali meritve, ki se izvajajo s cenenimi merilniki, kot so na primer merilniki z difuznim vzorčenjem.
5.
Sprejemljivo preseganje mejne vrednosti je preseganje iz predpisa, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
6.
PM2,5 in PM10 so delci v zraku iz predpisa, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku.
7.
Stalno vzorčevalno mesto je stalno mesto za izvajanje trajnih ali občasnih meritev. Če se meritve izvajajo občasno, mora biti število vzorcev dovolj veliko za ugotavljanje ravni onesnaženja.
8.
Percentilna vrednost je vrednost, ki se izračuna po metodi iz 4. točke v prilogi 1 Odločbe Sveta EU 97/101/ES o vzajemni izmenjavi informacij in podatkov, pridobljenih preko mreže vzorčevalnih mest in posameznih vzorčevalnih mest, ki merijo onesnaženost zunanjega zraka v državah članicah EU.
(1)
Izvedba monitoringa kakovosti zunanjega zraka obsega:
-
vzpostavitev mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku,
-
izvajanje neprekinjenega in občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku na vzorčevalnih mestih iz prejšnje alinee,
-
izvajanje občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal na začasnih vzorčevalnih mestih z namenom izboljšanja prostorske ločljivosti ter potrjevanja modelskih izračunov in objektivnih ocen,
-
izvajanje programa zagotavljanja kakovosti monitoringa in
-
ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka na podlagi rezultatov meritev iz zgornjih alinei, drugih meritev, kot so meritve monitoringa lokalne skupnosti ali raziskovalnih projektov, seznamov virov onesnaženja, modelnih izračunov in objektivnih ocen.
(2)
Če se onesnaženost zunanjega zraka ocenjuje z merjenjem skladno s predpisi, ki urejajo vsebnost onesnaževal v zunanjem zraku, je treba v okviru monitoringa kakovosti zunanjega zraka zagotoviti, da se vzorči na stalnih vzorčevalnih mestih neprekinjeno ali občasno. Če se vzorči občasno, mora biti pogostost vzorčenja dovolj velika, da je omogočeno ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka.
(3)
Pri merjenjih, modeliranju in objektivnih ocenah onesnaženosti zunanjega zraka se kakovost rezultatov meritev in izračunov zagotovi na podlagi programa zagotavljanja kakovosti monitoringa.
(1)
Vzpostavitev mreže stalnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka iz prve alinee prvega odstavka prejšnjega člena obsega:
-
načrtovanje vzorčevalnih mest,
-
izbiro in določitev vzorčevalnih mest, značilnih za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka,
-
ureditev vzorčevalnih mest in njihovo zavarovanje,
-
ustvarjanje tehničnih pogojev za merjenje koncentracije onesnaževal na vzorčevalnem mestu in
-
opremljanje vzorčevalnih mest z napravami za zbiranje in prenos podatkov.
(2)
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za vzpostavitev mreže začasnih vzorčevalnih mest iz tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
(3)
Izvajanje vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku ter ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka iz druge, tretje in pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena obsega:
-
ugotavljanje sprememb na vzorčevalnem mestu glede na stanje, dokumentirano v seznamu o vzorčevalnih mestih,
-
vzorčenje zraka na vzorčevalnih mestih,
-
merjenje koncentracije onesnaževal v vzorcih na vzorčevalnem mestu,
-
pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev, če se izvajajo meritve v laboratoriju,
-
prevzem in pripravo vzorcev, merjenje ter preskus vzorcev v laboratoriju,
-
izvajanje rednih, izrednih postopkov umerjanja, vzdrževanja merilnih naprav in spremljevalne opreme,
-
vzdrževanje vzorčevalnih mest,
-
vrednotenje rezultatov meritev za ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka,
-
ocenjevanje onesnaženosti zunanjega zraka z modeliranjem ali na podlagi drugih objektivnih metod ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka in
-
izdelavo poročila o opravljenem vzorčenju, meritvah in ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka.
(4)
Pri ocenjevanju onesnaženosti zunanjega zraka se lahko merjenje koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku nadomesti z modeliranjem ali z drugimi objektivnimi metodami ocenjevanja onesnaženosti zunanjega zraka samo, če merjenje ravni onesnaženosti v zunanjem zraku ni obvezno po predpisu, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.
II. OCENJEVANJE ONESNAŽENOSTI Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, DUŠIKOVIMI OKSIDI, DELCI IN SVINCEM
Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca je treba zagotoviti, da:
-
se za določanje lokacije vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika,
-
se za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika,
-
so stalna vzorčevalna mesta nameščena v vsakem območju in poselitvenem območju, v katerem je merjenje ravni onesnaženosti v zunanjem zraku obvezno po predpisu, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, in je merjenje edini vir podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka,
-
so reprezentativna mesta za območje poselitve, kjer se ugotavlja onesnaženost zunanjega zraka zaradi žveplovega dioksida blizu večjih virov onesnaževanja, opremljena za vzorčenje in merjenje urne in deset minutne povprečne vrednosti žveplovega dioksida v zunanjem zraku in
-
se najmanj za dve vzorčevalni mesti, ki sta reprezentativni za preučevanje onesnaženosti zunanjega zraka zaradi delcev, zagotovi sočasno vzorčenje in merjenje delcev PM 2,5 in PM 10 po predpisu, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku.