Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka |...

1933. Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka

Na podlagi šestega in sedmega odstavka 97. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o monitoringu kakovosti zunanjega zraka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa merila in metode merjenja ter druge tehnike ocenjevanja kakovosti zunanjega zraka (v nadaljnjem besedilu: zrak) zaradi onesnaževal, za katera so v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost zunanjega zraka, določene mejne in alarmne oziroma ciljne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: monitoring kakovosti zraka) v skladu z:

-

Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (UL L št. 296 z dne 21. 11. 1996, str. 55), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1),

-

Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku (UL L št. 163 z dne 29. 6. 1999, str. 41), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije z dne 17. oktobra 2001 o spremembi Priloge V k Direktivi Sveta 1999/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku (UL L št. 278 z dne 23. 10. 2001, str. 35),

-

Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku (UL L št. 313 z dne 13. 12. 2000, str. 12),

-

Direktivo 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku (UL L št. 67 z dne 9. 3. 2002, str. 14) in

-

Direktivo 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (UL L št. 23 z dne 26. 1. 2005, str. 3, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/107/ES).

2. člen

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

ocenjevanje kakovosti zraka je ocenjevanje ravni onesnaženosti zraka v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka;

2.

indikativne meritve so meritve, ki se izvajajo z mobilnimi laboratoriji ali z začasnimi vzorčevalnimi mesti, ali meritve, ki se izvajajo s cenenimi merilniki (npr. difuzivni vzorčevalniki);

3.

PM2,5 in PM10 so delci v zraku v skladu s predpisom, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku;

4.

stalno vzorčevalno mesto je stalno mesto za izvajanje trajnih ali občasnih meritev. Če se meritve izvajajo občasno, mora biti število vzorcev dovolj veliko za ocenjevanje ravni onesnaženosti;

5.

percentilna vrednost je vrednost, ki se izračuna po metodi iz 4. točke priloge 1 Odločbe Sveta z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih vzorčevalnih mest za merjenje ravni onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (UL L št. 35 z dne 5. 2. 1997, str. 14), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 17. oktobra 2001 o spremembi prilog k Odločbi Sveta 97/101/ES o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (UL L št. 282 z dne 26. 10. 2001, str. 69);

6.

ekosistem so habitatni tipi in habitati rastlinskih in živalskih vrst na ekološko pomembnih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;

7.

obratovalni monitoring emisije snovi je monitoring v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

8.

aglomeracija je območje mestne občine, poseljeno z več kot 100.000 prebivalci;

9.

podeželsko ozadje je manjši zaselek oziroma območje naravnega ekosistema, gozda ali poljščin, kjer ni neposrednega vpliva lokalnih emisij.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

3. člen

(1)

Izvedba monitoringa kakovosti zraka obsega:

1.

vzpostavitev mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije onesnaževal v zraku,

2.

izvajanje neprekinjenega in občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zraku na vzorčevalnih mestih iz prejšnje točke,

3.

izvajanje občasnega vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal na začasnih vzorčevalnih mestih z namenom izboljšanja prostorske ločljivosti ter potrjevanja modelskih izračunov in objektivnih ocen,

4.

ocenjevanje kakovosti zraka na podlagi rezultatov meritev iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka ter rezultatov naslednjih ocenjevanj kakovosti zraka:

-

ocenjevanja celotne obremenitve na območju vrednotenja onesnaženosti zraka zaradi obratovanja naprave, ki se izvaja za posamezno napravo v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,

-

ocenjevanja kakovosti zraka na območju občine, če ga v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvaja občina na svojem območju,

-

ocenjevanja kakovosti zraka, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izvaja na degradiranem območju v okviru programa ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, in

5.

izvajanje programa zagotavljanja kakovosti monitoringa.

(2)

Če se kakovost zraka ocenjuje z merjenjem v skladu s predpisi, ki urejajo koncentracijo onesnaževal v zunanjem zraku, je treba v okviru monitoringa kakovosti zraka zagotoviti, da se vzorči na stalnih vzorčevalnih mestih neprekinjeno ali občasno v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)

Pri merjenjih, modeliranju in objektivnih ocenah kakovosti zraka se kakovost rezultatov meritev in izračunov zagotovi na podlagi programa zagotavljanja kakovosti monitoringa.

4. člen

(1)

Vzpostavitev mreže stalnih in začasnih vzorčevalnih mest za ocenjevanje kakovosti zraka iz 1. in 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena obsega:

1.

načrtovanje vzorčevalnih mest,

2.

izbiro in določitev vzorčevalnih mest, značilnih za ocenjevanje kakovosti zraka,

3.

ureditev vzorčevalnih mest in njihovo zavarovanje,

4.

ustvarjanje tehničnih pogojev za merjenje koncentracije onesnaževal na vzorčevalnem mestu in

5.

opremljanje vzorčevalnih mest z napravami za zbiranje in prenos podatkov.

(2)

Izvajanje vzorčenja in merjenja koncentracije onesnaževal v zraku ter ocenjevanja kakovosti zraka iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena obsega:

1.

ugotavljanje sprememb na vzorčevalnem mestu glede na stanje, dokumentirano na seznamu o vzorčevalnih mestih,

2.

vzorčenje zraka na vzorčevalnih mestih,

3.

merjenje koncentracije onesnaževal v vzorcih na vzorčevalnem mestu,

4.

pripravo vzorcev, prevoz vzorcev in shranjevanje vzorcev, če se izvajajo meritve v laboratoriju,

5.

prevzem in pripravo vzorcev, merjenje ter preskus vzorcev v laboratoriju,

6.

izvajanje rednih, izrednih postopkov umerjanja, vzdrževanja merilnih naprav in spremljevalne opreme,

7.

vzdrževanje vzorčevalnih mest,

8.

vrednotenje rezultatov meritev kakovosti zraka,

9.

ocenjevanje kakovosti zraka z modeliranjem ali na podlagi drugih objektivnih metod ocenjevanja kakovosti zraka in

10.

izdelavo poročila o opravljenem vzorčenju, meritvah in ocenjevanju kakovosti zraka.

(3)

Pri ocenjevanju kakovosti zraka se lahko merjenje koncentracij onesnaževal v zraku nadomesti z modeliranjem ali z drugimi objektivnimi metodami ocenjevanja kakovosti zraka samo, če merjenje ravni onesnaženosti zraka ni obvezno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

II. OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA ZARADI ONESNAŽENOSTI Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, DUŠIKOVIMI OKSIDI, DELCI IN SVINCEM

5. člen

Pri vzpostavitvi mreže vzorčevalnih mest za merjenje koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca je treba zagotoviti, da:

1.

se za umestitev vzorčevalnega mesta upoštevajo merila iz priloge 1 in priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika,

2.

se za število stalnih vzorčevalnih mest upoštevajo merila za najmanjše število stalnih vzorčevalnih mest iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika,

3.

so stalna vzorčevalna mesta nameščena na vsakem območju in aglomeraciji, na katerem je merjenje ravni onesnaženosti zraka obvezno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, in je merjenje edini vir podatkov o onesnaženosti zraka,

4.

so reprezentativna mesta za aglomeracijo, kjer se ocenjuje raven onesnaženosti zraka zaradi žveplovega dioksida blizu večjih virov onesnaževanja, opremljena za vzorčenje in merjenje urne in deset minutne povprečne vrednosti žveplovega dioksida v zunanjem zraku in

5.

se najmanj za dve vzorčevalni mesti, ki sta reprezentativni za preučevanje ravni onesnaženosti zraka zaradi delcev, zagotovi sočasno vzorčenje in merjenje delcev PM2,5 in PM10 v skladu s predpisom, ki ureja žveplov dioksid, dušikove okside, delce in svinec v zunanjem zraku.

6. člen

Pri ocenjevanju kakovosti zraka v aglomeracijah, kjer se izmerjeni podatki mreže stalnih vzorčevalnih mest za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, delcev in svinca v zunanjem zraku dopolnjujejo z informacijami iz evidenc o virih emisij v skladu s predpisom, ki ureja emisije onesnaževal v zrak iz virov onesnaževanja, iz rezultatov indikativnih meritev in iz izračunov modeliranja kakovosti zraka, je treba glede števila vzorčevalnih mest in prostorske ločljivosti drugih tehnik ocenjevanja kakovosti zraka upoštevati merila iz 1. točke priloge 2 tega pravilnika in 1. točke priloge 3 tega pravilnika.

Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka

Časovnica