Zakon o notariatu (ZN)

512. Zakon o notariatu

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi zakona o notariatu

Razglašam zakon o notariatu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. februarja 1994.

Št. 0100-21/94

Ljubljana, dne 1. marca 1994.

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O NOTARIATU

I. POGLAVJE

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Notariat je javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon.

Notariat opravljajo notarji in notarke (v nadaljnjem besedilu: notarji), imenovani po tem zakonu, kot svoboden poklic.

Notarji opravljajo svojo poklicno dejavnost osebno, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Pravice in dolžnosti notarjev ureja ta zakon.

2. člen

Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon.

Prihodki notarjev kot oseb javnega zaupanja so javni za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank glede delovanja notariata kot javne službe. Poleg prihodka notarja so javni tudi njegovo ime in priimek ter naslov sedeža notarske pisarne. Podatke iz prejšnjih stavkov brezplačno posreduje javnosti Notarska zbornica Slovenije, ki jih pridobi od notarjev.

3. člen

Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila.

Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.

4. člen

Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

5. člen

Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem.

Notar ne sme zastopati stranke v postopku, v katerem se v celoti ali deloma izpodbija listina, pravni posel ali drugo dejanje, pri katerem je sodeloval kot notar v smislu 2. člena tega zakona.

5.a člen

Za namene opravljanja notarskih storitev mora notar sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil morajo zahtevane podatke notarjem posredovati brezplačno, razen podatkov, ki jih organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora.

Za namene opravljanja notarskih storitev ima notar pravico do elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, če uradne evidence, registri oziroma javne knjige omogočajo tak dostop.

Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig morajo notarju zahtevane podatke posredovati oziroma elektronski dostop omogočiti brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema popolne zahteve, razen če obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje tega roka.

Notar do podatkov in dokazil o podatkih iz zbirk iz drugega odstavka tega člena dostopa z navedbo osebnega imena in enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta oseba nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva, davčne številke, serijske številke javne listine ali drugega povezovalnega znaka, ki ga omogoča uradna evidenca, register ali javna knjiga. Za pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, se do podatkov dostopa z navedbo davčne ali matične številke oziroma firme. V zahtevi za dostop mora notar navesti, katere podatke zahteva, pravno podlago za pridobitev podatkov, razloge in namen, za katerega se zahtevajo podatki. Notar lahko pri tem zahteva dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev.

Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka. Pisno privolitev mora notar hraniti, dokler se hrani notarska listina oziroma druga dokumentacija o notarski storitvi.

Notar lahko na podlagi tega člena pridobljene podatke uporablja samo za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev. Po pridobitvi podatkov se tisti podatki, ki so z zakonom predpisani kot vsebina notarske listine, vključijo v notarsko listino, preostali podatki pa se po opravi posamične notarske storitve izbrišejo oziroma uničijo.

Za namene elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk teh podatkov.

5.b člen

V informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se lahko na podlagi elektronske zahteve iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov iz drugega do sedmega odstavka tega člena brezplačno prevzemajo osebni in drugi podatki strank in drugih udeležencev, ki so potrebni za opravo posamične notarske storitve. Elektronska zahteva vključuje pravno podlago, namen in opravilno številko poizvedbe.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi osebnega imena, datuma rojstva, EMŠO ali davčne številke povezuje s centralnim registrom prebivalstva, ki ga določa zakon, ki ureja centralni register prebivalstva, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o strankah in drugih udeležencih, njihovih zakonitih zastopnikih, starših, otrocih, zakoncu ali partnerju, in sicer njihovo ime in priimek, datum, kraj in država rojstva, državljanstvo, prebivališča, datum smrti, davčna številka, naslov za vročanje in podatki o zakonskem stanu, za tujce pa tudi podatki o njihovem statusu ter izdanih in veljavnih dovoljenjih.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi davčne ali matične številke za pravne osebe in na podlagi EMŠO ali davčne številke za fizične osebe povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga določa zakon, ki ureja poslovni register, ter s sodnim registrom, ki ga določa zakon, ki ureja sodni register, pri čemer se iz obeh zbirk lahko pridobivajo podatki o firmi, matični in davčni številki pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter prebivališčih ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki o imenu in priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali nadzora, oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor, pa tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa zakon, ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu veljavnosti osebne izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske identifikacije ter podatki o obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za elektronski podpis.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke potnega lista povezuje z evidenco izdanih potnih listov, ki jo določa zakon, ki ureja potne listine, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO povezuje z evidenco o vozniških dovoljenjih, ki jo določa zakon, ki ureja voznike, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, pa tudi serijska številka, datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta povezuje z evidenco registriranih vozil, ki jo določa zakon, ki ureja motorna vozila, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o lastniku ali osebi, na katero je vozilo registrirano, in sicer ime in priimek, EMŠO, matična številka in firma ter podatki o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji ter datumu izdaje in veljavnosti prometnega dovoljenja.

Za namene prevzemanja podatkov Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk podatkov iz tega člena.

Drug zakon lahko določi tudi druge zbirke podatkov, s katerimi se lahko povezuje informacijski sistem za podporo poslovanja notarja.

6. člen

Notar mora svoje delo opravljati pošteno, vestno in v skladu s predpisi.

Notar odgovarja stranki za škodo, povzročeno s kršitvijo dolžnosti ali pooblastil, določenih s tem zakonom.

Notar sme odkloniti opravljanje zadev iz 2. člena tega zakona samo iz razlogov, navedenih v tem zakonu.

7. člen

Ob pogoju vzajemnosti ima notarska listina, izdana v tuji državi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po tem zakonu.

Če ni določeno kaj drugega, je pod pogojem iz prejšnjega odstavka tuji notarski zapis v Republiki Sloveniji izvršljiv neposredno, če se nanaša na pravice, ki niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, in če vsebuje vse elemente, ki so za izvršljivost potrebni po tem zakonu.

II. POGLAVJE

IMENOVANJE IN RAZREŠITEV NOTARJEV

8. člen

Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj,

2.

da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,

3.

da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji,

4.

da je opravil pravniški državni izpit,

5.

da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem odvetništvu,

6.

da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,

7.

da aktivno obvlada slovenski jezik,

8.

da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,

9.

da še ni dopolnil 64 let.

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti lahko imenovan za notarja tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali ni državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je pravniško delo opravljala pri notarju, sodišču, odvetniku oziroma organu s funkcijami državnega odvetništva v tuji državi, če je takšno delo koristno za usposobljenost, ki jo zahteva opravljanje notariata v Republiki Sloveniji.

Šteje se, da pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je redni ali izredni profesor civilnega prava.

Pogoja iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje tisti, za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno ali da kot notar ne bo varoval ugleda notarskega poklica ter nepristranskosti, ali kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata, dokler se kazenska sankcija po zakonu ne izbriše.

8.a člen

Za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za kandidate pridobi podatke o pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah in druge podatke, pomembne za preverjanje tega pogoja, iz evidenc, v katerih se obdelujejo podatki o pravnomočno ugotovljeni disciplinski odgovornosti.

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in organi gospodarskih in drugih pravnih subjektov, v katerih je bil kandidat zaposlen, na zahtevo ministrstva najpozneje v 15 dneh brezplačno predložijo podatke iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.

9. člen

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije.

Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za notarske pomočnike iz 100. člena tega zakona.

10. člen

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister). Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.

Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vloge za imenovanje na razpisano prosto notarsko mesto se vložijo pri ministrstvu.

Z nepopolnimi in prepozno vloženimi prijavami se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

Prijave, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev, ministrstvo zavrne po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Minister lahko imenuje notarja na prosto mesto v drugem kraju brez razpisa. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh.

Zoper odločitev ministra po prvem, četrtem in petem odstavku tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.

O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema.

Postopek imenovanja na prosto notarsko mesto se prekine do pravnomočnosti sodne odločbe.

10.a člen

Minister opravi izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje.

Izbira iz prejšnjega odstavka se opravi po izvedenem izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona.

Izbirni postopek iz prejšnjega odstavka opravijo člani komisije, ki jo imenuje minister. Člani komisije morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih.

Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom, na podlagi meril, s katerimi komisija preveri, kateri kandidati so strokovno usposobljeni. Pri preverjanju strokovne usposobljenosti se kot kriteriji upoštevajo kandidatovo strokovno znanje, njegove izkušnje in veščine.

Kriteriji in postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so podrobneje določeni v merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti, ki jih predpiše minister.

Člani komisije iz tretjega odstavka tega člena najkasneje v sedmih dneh po opravljenem izbirnem postopku ministru posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.

Ustni razgovor iz četrtega odstavka tega člena lahko s kandidati za imenovanje na notarsko mesto opravi tudi minister.

11. člen

Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev.

12. člen

Notar sme opravljati svoje poslovanje za vse območje Republike Slovenije.

Sodišča smejo nalagati opravljanje zadev v smislu 2. člena tega zakona samo notarjem, ki imajo sedež na njihovem območju; če je teh več, pa po času naloga sodišča, upoštevaje abecedni red priimkov notarjev.

Notarske zapise pravnih poslov o ustanovitvi hipoteke in zemljiškega dolga na nepremičninah, sestavi notar, ki ima sedež notarske pisarne na območju okrajnega sodišča, kjer nepremičnina leži. Če je predmet obremenitve s hipoteko ali zemljiškim dolgom več nepremičnin, je pristojen notar s sedežem pisarne na območju tistega okrajnega sodišča, kjer leži glavna nepremičnina. Pogoj iz tega odstavka izpolnjuje tudi notar, ki mu je v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona dovoljeno opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarske pisarne.

Če notar zaradi omejitve poslovanja iz 22. člena tega zakona v posamezni zadevi ne sme poslovati, je za sestavo notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka tega člena pristojen notar, ki ga določi predsednik Notarske zbornice Slovenije.

13. člen

Notar sestavlja notarske listine v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina, sestavlja notarske listine, če stranka uporablja italijanski ali madžarski jezik, v obeh uradnih jezikih.

V tujem jeziku, ki ni uradni jezik, lahko sestavi notar listino na zahtevo stranke le, če izpolnjuje pogoje za sodnega tolmača in če je listina namenjena uporabi v tujini.

Če stranke oziroma drugi udeleženci pri sestavljanju listine iz prejšnjega odstavka ne razumejo jezika, v katerem je listina sestavljena, mora listina vsebovati klavzulo, da jim je bila njena vsebina v celoti prevedena. Prevaja notar ali, na zahtevo stranke, sodni tolmač.

14. člen

Notar je strankam odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.

Pred prisego mora notar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata.

Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi strokovne napake notarja, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, če je odškodninski zahtevek vložen najpozneje v petih letih po izteku trajanja zavarovanja (podaljšano obdobje uveljavljanja zahtevkov).

[Opomba TFL: Notar uskladi zavarovalno pogodbo v 12 mesecih od uveljavitve ZFPPIPP-H.]

Notar mora skleniti zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka tega člena, za najnižjo zavarovalno vsoto 250.000 eurov v posameznem letu.

Notarska zbornica Slovenije za namene varstva in pomoči strankam vodi evidenco zavarovalnih pogodb, v katero se vpisujejo in v njej obdelujejo podatki o zavarovalnici, datumu sklenitve zavarovanja in številki zavarovalne pogodbe. Podatke in dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja morajo notarji poslati zbornici vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.

Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja zavarovalništvo.

15. člen

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, pridobiti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig.

Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka in ime kraja, v katerem ima notar sedež.

Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.

Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz prvega odstavka tega člena sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem.

Zahteva za izstavitev kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig se predloži Notarski zbornici Slovenije, ki zahtevo pošlje ponudniku kvalificiranih storitev zaupanja.

Notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom in predstojnikom organa, pristojnega za elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, izmed ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig, določi seznam ponudnikov, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Evidenco izdanih kvalificiranih potrdil za notarje in notarske pomočnike vodi Notarska zbornica Slovenije.

16. člen

Potem, ko so opravljena dejanja iz 14. in 15. člena tega zakona, izreče notar prisego pred predsednikom višjega sodišča, na katerega območju je sedež notarskega mesta, na katero je notar imenovan.

Prisega se glasi: "Prisegam, da bom spoštoval pravni red Republike Slovenije in notariat opravljal vestno, pošteno in nepristransko."

17. člen

Notarska zbornica Slovenije določi in objavi datum nastopa poslovanja notarja v Uradnem listu Republike Slovenije potem, ko prejme kopijo zapisnika o prisegi.

18. člen

Notar, ki je bil imenovan na notarsko mesto v drugem kraju, nastopi poslovanje na tem mestu potem, ko so izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona in ko Notarska zbornica Slovenije objavi začetek njegovega poslovanja na tem notarskem mestu v smislu prejšnjega člena.

19. člen

Notar se razreši:

1. če pisno izjavi, da ne želi več opravljati notariata;

2. če sprejme plačano službo oziroma funkcijo ali se vpiše v imenik odvetnikov (9. člen);

3. če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen;

4. če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja notariata;

5. če opravlja posle, ki niso združljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata;

6. če brez utemeljenega razloga ne začne poslovati z dnem, ki je določen kot začetek nastopa poslovanja (17. člen);

7. če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;

8. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati notariat;

9. z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti.

Razrešitveni razlog iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz:

-

1. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko pisna izjava prispe k ministrstvu ali z dnem, navedenim v pisni izjavi,

-

2. točke prejšnjega odstavka z dnem nastopa službe oziroma funkcije oziroma z dnem vpisa v imenik odvetnikov,

-

3. in 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo sodbe,

-

5. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

-

6. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko bi moral začeti poslovati,

-

7. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko to ugotovi Notarska zbornica Slovenije ali ministrstvo,

-

8. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe disciplinskega organa,

-

9. točke prejšnjega odstavka z dnem upokojitve oziroma z iztekom leta, v katerem je notar dopolnil starost 70 let.

O nastopu razrešitvenega razloga iz 1., 2., 5., 6., 7. in 9. točke prvega odstavka tega člena obvesti Notarska zbornica Slovenije ministrstvo takoj, ko zanj zve, o nastopu razrešitvenega razloga iz 3., 4. in 8. točke pa ga obvesti sodišče oziroma disciplinska komisija, ki je sodbo oziroma odločbo izdala.

Obstoj razrešitvenih razlogov iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko ugotovi tudi ministrstvo pri izvajanju pristojnosti po določbah tega zakona.

Odločbo o razrešitvi notarja izda minister. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

Tožba v sporu iz prejšnjega odstavka se vloži v petnajstih dneh od vročitve odločbe.

O tožbi iz prejšnjega odstavka odloči sodišče najkasneje v 30 dneh od njene vložitve. Če je zoper odločbo sodišča prve stopnje v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni spor, vložena pritožba, odloči sodišče druge stopnje o pritožbi v 30 dneh od njenega prejema.

III. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU

20. člen

Notar mora imeti svojo pisarno v kraju, kjer je sedež njegovega notarskega mesta.

Notarska zbornica Slovenije lahko dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva.

Uradne ure notarskih pisarn predpiše minister.

Notar lahko na predlog stranke opravi uradno dejanje zunaj časa, določenega s predpisom iz prejšnjega odstavka, kot tudi ob praznikih ali dela prostih dnevih.

21. člen

Notar ne sme začeti poslovati pred dnem, ki je objavljen kot dan začetka njegovega poslovanja.

Notar, ki je nastopil poslovanje na novem notarskem mestu, mora z istim dnem prenehati poslovati na prejšnjem notarskem mestu.

22. člen

Notar ne sme sestavljati listin, iz katerih neposredno izhajajo pravice ali obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski življenjski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do drugega kolena, ali za osebe, katerim je posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik kakšnega udeleženca ali njegov pooblaščenec.

Notarska listina, sestavljena v nasprotju s prejšnjim členom ali prvim odstavkom tega člena, nima pravnih učinkov javne listine.

23. člen

Notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo.

Prav tako notar ne sme poslovati z osebo, o kateri ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ni sposobna skleniti pravnega posla.

24. člen

Notar odkloni poslovanje v primerih, ki jih določa ta zakon.

O utemeljenosti odklonitve poslovanja na predlog stranke odloči Notarska zbornica Slovenije. Notar mora Notarski zbornici Slovenije na njeno zahtevo posredovati pisno pojasnilo o razlogih za odklonitev poslovanja.

Organ Notarske zbornice Slovenije, ki v skladu z njenim statutom odloča o utemeljenosti notarjeve odklonitve poslovanja, mora o tem odločiti v osmih dneh od prejema predloga.

Zoper odločbo Notarske zbornice Slovenije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

24.a člen

Če notar pri sestavi listine o pravnem poslu ali pri overitvi podpisa na listini o pravnem poslu ugotovi, da zastopnik ni upravičen za zastopanje stranke pri sklenitvi pravnega posla ali, da so interesi zastopnika v nasprotju z interesi zastopane stranke, mora udeležence notarskega opravila na to opozoriti ter jih poučiti o posledicah tako sklenjenega pravnega posla.

Če udeleženci vztrajajo pri zahtevi za sestavo notarske listine, mora notar zahtevi ugoditi ter na listini navesti, s kakšnimi pomanjkljivostmi in pravnimi posledicami je udeležence seznanil. Če udeleženci takšni zaznambi nasprotujejo, mora notar sestavo notarske listine odkloniti.

25. člen

Notar mora varovati kot tajnost podatke o osebah, dejstvih oziroma pravnih razmerjih, glede katerih sestavi notarski zapis, kolikor iz volje strank ali vsebine pravnega posla ne izhaja kaj drugega.

Predpisi o sodnih in upravnih postopkih določajo, kdaj in v kakšnem obsegu je notar dolžan dati podatke iz prejšnjega odstavka sodišču ali drugemu državnemu organu.

Dolžnost iz prvega odstavka tega člena veže tudi osebe, zaposlene pri notarju.

26. člen

Preiskava ali zaseg listin, ki so v hrambi pri notarju, ter denarja in vrednostnih papirjev, ki jih je notar prevzel zaradi predaje tretji osebi, kakor tudi notarjevih poslovnih knjig in drugih dokumentov notarske pisarne je dovoljena samo glede listin in predmetov, ki so izrecno navedeni v odredbi o preiskavi, izdani v kazenskem postopku.

Pri preiskavi notarske pisarne mora biti navzoč predstavnik Notarske zbornice Slovenije.

27. člen

Notar ne sme biti priprt v kazenskem postopku, ki je uveden proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju notariata, brez poprejšnjega dovoljenja senata treh sodnikov višjega sodišča, na območju katerega se vodi postopek.

O odreditvi pripora sodišče obvesti Notarsko zbornico Slovenije.

28. člen

Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz 15. člena tega zakona se morajo skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Kvalificirano potrdilo za elektronski podpis lahko uporablja samo notar.

Če se notarju pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis ali kvalificirano potrdilo za elektronski žig uniči, izgubi, ga pogreša ali mu je odtujeno oziroma če notar spremeni ime, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije in kvalificirani potrdili preklicati.

V primerih iz prejšnjega odstavka notar brez odlašanja Notarski zbornici Slovenije predloži zahtevo za izdajo novih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig.

Novi pečat in žig se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar pa ju lahko uporablja pri poslovanju šele po overitvi odtisov v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona. Enako velja, če se zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža spremeni vsebina pečata in žiga.

Če se prejšnji pečat ali žig najde oziroma predrugači, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči.

Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po tretjem odstavku 15. člena tega zakona.

Notar mora najpozneje dva meseca pred iztekom veljavnosti kvalificiranih potrdil pri Notarski zbornici Slovenije vložiti zahtevo za izdajo novega kvalificiranega potrdila za elektronski podpis oziroma kvalificiranega potrdila za elektronski žig.

29. člen

V notarski listini mora notar verno in popolno zapisati izjave, podane pred njim, oziroma dejstva, ki jih je neposredno zaznal.

30. člen

Če je pri sestavljanju notarske listine sodeloval drugi notar, je enako odgovoren za spoštovanje predpisov.

V primeru iz prejšnjega odstavka vodi poslovanje tisti notar, na katerega so se obrnile za sestavo listine stranke. Ta notar listino sestavi, podpiše, pečati in hrani. Po določbah tega zakona o podpisih jo podpiše tudi drugi notar.

31. člen

Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki ter so lahko sestavljene vpričo notarja ob fizični prisotnosti strank in drugih udeležencev ali prek neposredne varne videopovezave z notarjem.

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

Notarske listine v fizični obliki morajo biti pisane na papir, ki glede formata in kakovosti ustreza standardom, določenim z aktom Notarske zbornice Slovenije. Notarske listine v fizični obliki smejo biti ročno izpisane s trajno obstojnim črnilom ali z napravami za pisanje besedil, ki omogočajo trajno obstojen zapis. Uporaba drugih postopkov zapisovanja je dovoljena le, če zagotavljajo enake značilnosti kot natipkana listina.

Zapis notarske listine v elektronski obliki mora biti zavarovan s kvalificiranim elektronskim podpisom in kvalificiranim elektronskim žigom notarja ter opremljen s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom tako, da je zagotovljena integriteta podatkov v listini ter razvidno dejstvo, da je listino sestavil in podpisal notar, in čas nastanka listine. Oblika zapisa notarske listine mora zagotavljati ohranitev nespremenljive vsebine podatkov in vse druge pogoje za varno in dolgoročno hrambo podatkov v digitalni obliki, kot jih določajo predpisi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

32. člen

Prazna mesta v notarski listini v fizični obliki morajo biti izpolnjena s črtami.

Notarska listina v fizični in elektronski obliki se mora označiti z oznako in številko vpisnika, pod katero je vpisana. Če obsega notarska listina v fizični obliki več strani, se morajo te označiti z zaporednimi številkami.

Zneski, datumi in druge številčne oznake v notarski listini v fizični ali elektronski obliki morajo biti izpisani tudi z besedami, razen številčnih oznak zemljiškoknjižnih vložkov oziroma parcel ter uradnih listov oziroma posameznih določb zakona ali drugega predpisa, na katerega se sklicuje listina.

33. člen

V notarski listini v fizični obliki ne sme biti besed ali znakov nad začetkom besedila, med vrsticami ali ob robu besedila. Vsaka beseda, znak ali podpis, ki se nahaja nad, ob ali med vrsticami besedila, se šteje za neobstoječ.

34. člen

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

V notarski listini v fizični in elektronski obliki se ne sme nič izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtano besedilo ostane čitljivo.

Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi na koncu listine v fizični obliki, tako da mora biti nedvoumno označeno, kateri del besedila se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano na način iz prejšnjega odstavka.

Če je treba besedilo v listini v elektronski obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi z listino v elektronski obliki, ki vsebuje vsebino izvorne listine v elektronski obliki in nedvoumni zapis o tem, kateri del besedila izvorne listine se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. V tej listini, ki mora biti povezana z izvorno listino v elektronski obliki na način, ki onemogoča njuno ločevanje, morata biti označena mesto in obseg besedila, ki se spreminja, dodaja ali popravlja.

35. člen

Če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, morajo biti vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Enako velja za listine, ki morajo biti po zakonu ali drugem predpisu priložene javni listini.

Če pooblastil in drugih prilog ni mogoče spojiti z notarsko listino v fizični obliki na način, določen v prejšnjem odstavku, morajo biti opremljene z zaznamkom, da so priloge, in poslovno številko listine. Število in vrsta takih prilog se zapiše na koncu notarske listine v fizični obliki pred podpisi.

36. člen

Vsako stran notarske listine v fizični obliki parafirajo udeleženci in notar, ki je listino v fizični obliki sestavil.

Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, parafirata namesto njega strani priči iz tretjega odstavka 37. člena tega zakona.

Parafe ne smejo segati v besedilo listine v fizični obliki.

37. člen

Zasebno in notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa odtisne svoj pečat ali žig.

Poleg notarja podpišejo na koncu listino v fizični obliki udeleženci. Priče jo podpišejo, če je njihovo sodelovanje pri sestavi listine po zakonu potrebno.

Če udeleženec ne zna ali ne more pisati, mora biti to v listini zapisano. V tem primeru morata pri sestavi listine sodelovati dve pismeni priči ali drugi notar, pred katerimi postavi udeleženec na listino svoj ročni znak, kar potrdita priči oziroma drugi notar s svojim podpisom.

Priči iz prejšnjega odstavka izbere udeleženec.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podpisovanje notarskih in zasebnih listin v elektronski obliki.

38. člen

Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni kvalificiranega elektronskega podpisa notarja, ki je listino sestavil, njegovega kvalificiranega elektronskega žiga ter listina ni opremljena s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom, takšna listina nima pravnega učinka javne listine.

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

Posledice ostalih kršitev določb 31. do 37. člena tega zakona za verodostojnost notarske listine oceni sodišče, če ta zakon ne določa drugače.

38.a člen

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo stranke in drugi udeleženci ter priče s kvalificiranim elektronskim podpisom v neposredni varni videopovezavi z notarjem ali ob fizični prisotnosti vpričo notarja. Veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov notar preveri s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Po končanem preverjanju veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov, notar listino elektronsko podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom, jo zavaruje s kvalificiranim elektronskim žigom in opremi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom.

Odtis kvalificiranega elektronskega podpisa notarja na notarski listini v elektronski obliki mora vsebovati ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka, ime kraja, v katerem ima notar sedež, ter posnetek lastnoročnega podpisa notarja (faksimile podpisa). Odtis kvalificiranega elektronskega žiga vsebuje grb Republike Slovenije.

Notarska listina v elektronski obliki mora vselej vsebovati navedbo načina preverjanja veljavnosti elektronskih podpisov oseb iz prvega odstavka tega člena.

Notarske listine, ki so pod pogoji iz tega zakona sestavljene v elektronski obliki, podpisane s kvalificiranimi elektronskimi podpisi strank in drugih udeležencev ter prič, zavarovane s kvalificiranim elektronskim podpisom notarja in njegovim kvalificiranim elektronskim žigom ter opremljene s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom so izenačene z notarskimi listinami v fizični obliki, kot jih določa 3. člen tega zakona.

Če se pri sestavi notarskih listin v elektronski obliki prek neposredne varne videopovezave pojavi sum v resničnost podatkov videoelektronske identifikacije ali če notar presodi, da je za razjasnitev ali ugotovitev pravne in poslovne sposobnosti ali pooblastil za zastopanje to potrebno, lahko te okoliščine preveri ob fizični prisotnosti strank oziroma drugih udeležencev notarske storitve.

38.b člen

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja in videokomunikacijski sistem za sestavo notarskih listin na daljavo z možnostjo videoelektronske identifikacije je programska oprema, ki jo upravlja Notarska zbornica Slovenije.

Minister v predpisu iz 95. člena tega zakona predpiše podrobnejša pravila o tehničnih zahtevah programske opreme iz prejšnjega odstavka.

IV. POGLAVJE

POSEBNE DOLOČBE O NOTARSKEM POSLOVANJU

Prvi oddelek

Način sestavljanja notarskih listin

39. člen

Preden začne notar sestavljati notarsko listino, mora ugotoviti osebno istovetnost strank in drugih udeležencev.

Osebno istovetnost ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista) oziroma če to ni mogoče, na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost udeleženca mogoče nedvomno izkazati.

Če stranke in drugi udeleženci pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne se njihova istovetnost ugotavlja in preveri z uporabo videoelektronske identifikacije:

-

na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno preveri z vpogledom v javno evidenco izdajatelja tega identifikacijskega dokumenta in primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s fotografijo osebe, shranjeno v javni evidenci izdajatelja identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja, ali

-

na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno ob njenem izrecnem soglasju preveri tako, da se primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s podobo obraza te osebe, shranjeno kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju veljavnega identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja.

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

Ne glede na prejšnji odstavek se istovetnost strank in drugih udeležencev, ki pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne, lahko ugotavlja in preveri tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem je istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in preveriti.

[Opomba TFL: Spremenjeno besedilo se začne uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za izvajanje. Datum določi minister z odredbo.]

Način ugotovitve istovetnosti oseb, udeleženih pri sestavi notarske listine, mora biti vselej naveden v listini.

Minister s predpisom iz 95. člena tega zakona določi minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska identifikacija, ter način njene uporabe.

40. člen

Če je stranka gluha ali nema, mora notar zagotoviti, da ji je vsebina notarske listine v celoti znana in razumljiva.

Če je pri sestavljanju listine udeležena gluha ali nema stranka, ki ne zna brati, mora pri sestavljanju listine razen zapisnih prič sodelovati tudi oseba njenega zaupanja, ki je sposobna stranki podati celotno vsebino listine.

Okoliščine iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena mora notar zabeležiti v listini z navedbo o tem, na kakšen način je bila stranki vsebina listine predočena.

41. člen

Notarsko listino morajo stranke in drugi udeleženci podpisati vpričo notarja.

Če je listina podpisana brez prisotnosti notarja, mora oseba, ki jo je podpisala, podpis potrditi vpričo notarja kot lastnoročen. To potrdilo mora biti zapisano v listini, preden jo podpiše notar.

42. člen

Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom tega zakona dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi.

Drugi oddelek

Notarski zapisi o pravnih poslih

1. Vsebina notarskega zapisa

43. člen

Notarski zapis mora vsebovati:

1.

priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;

2.

priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;

3.

navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;

4.

vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;

5.

navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral, in da so udeleženci notarski zapis odobrili;

6.

datum, uro, in kraj sestave notarskega zapisa;

7.

podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis.

Notar je dolžan pred sestavo notarskega zapisa stranke pozvati, da predložijo morebitne listine, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, ki bi bil zapisan v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi (povezani pravni posli).

Če stranke predložijo listine iz prejšnjega odstavka ali če notar na drug način ugotovi, da gre za povezane pravne posle, mora stranke posebej opozoriti na pravne posledice tako povezanih poslov.

Prepisi listin iz drugega odstavka tega člena, ki jih predložijo udeleženci pravnega posla ali s katerimi razpolaga notar, se priložijo notarskemu zapisu.

Če notar ugotovi, da listine o povezanih pravnih poslih obstajajo, udeleženci pa zavrnejo predložitev teh listin, mora notar sestavo notarskega zapisa odkloniti.

Če je pri sestavljanju notarskega zapisa sodeloval eden ali več drugih notarjev, mora vsebovati zapis podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi o tem notarju ter njegov podpis.

Če se notarski zapis pozneje dopolni, popravi ali spremeni z drugim notarskim zapisom, se mora to zabeležiti v obliki uradnega zaznamka na izvirniku prejšnjega notarskega zapisa, oziroma če je ta izročen, na njegovem overjenem prepisu, ki ga hrani notar.

44. člen

Udeleženci smejo dodati notarskemu zapisu pooblastila in druge priloge v izvirniku ali prepisu. Le-te mora izdajatelj potrditi v notarskem zapisu, sicer ne dobijo večje verodostojnosti, kot bi jo imele sicer.

Priloge, ki jih udeleženci še niso podpisali in ki niso javne listine, morajo podpisati udeleženci, morebitne zapisne priče in notar.

45. člen

Notarski zapis, pri katerem niso upoštevane določbe 5. in 7. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, nima pravnega učinka javne listine.

Sodišče oceni glede na okoliščine primera, koliko kršitve določb od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona ukinjajo ali zmanjšujejo verodostojnost notarskega zapisa.

46. člen

Notarska oporoka, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo notarju v potrditev predloži oporočitelj, ima enake pravne učinke kot sodna oporoka.

Oporočitelju mora notar izdati potrdilo o tem, da se pri notarju hrani njegova oporoka.

Oporoke ni mogoče napraviti v elektronski obliki.

47. člen

V obliki notarskega zapisa morajo biti sklenjeni naslednji pravni posli:

1.

pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,

2.

pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,

3.

sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,

4.

drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.

48. člen

Pravni posli iz prejšnjega člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični.

2. Potrjevanje zasebnih listin

49. člen

Udeleženci pravnega posla lahko potrdijo listino o pravnem poslu pri notarju. Tako potrjena listina o pravnem poslu ima lastnost notarskega zapisa in je pod pogoji, določenimi v 4. členu tega zakona, neposredno izvršljiva.

Listino, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listino, na podlagi katere se pridobi lastninska ali kakšna druga stvarna pravica na nepremičnini, sme notar potrditi samo, če listino sestavi notar ali odvetnik.

Sestavljavec listine iz prejšnjega odstavka mora listino podpisati in žigosati s svojim žigom.

Notar mora listino iz prejšnjega odstavka potrditi, kolikor ni zadržkov po 23., 24.a členu in če je ravnal v skladu z 42. členom tega zakona.

50. člen

Če zasebna listina iz 49. člena tega zakona po zunanji obliki ustreza predpisom o notarski listini (31. do 35. člen) in po vsebini določbam 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, jo notar potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ki vsebuje navedbe iz 1., 3. in 5. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona, navedbo o pozivu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona, opozorilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona, opozorila strankam, če so potrebna v skladu z 42. členom tega zakona, ter njihove izjave v zvezi z opozorili. Zasebna listina se pripoji notarskemu zapisu kot njegov sestavni del.

Pri potrjevanju zasebne listine po prejšnjem odstavku se uporablja četrti in peti odstavek 43. člena tega zakona.

Notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat.

3. Zapisne priče in tolmač

Zakon o notariatu (ZN)

Časovnica