na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odločba o razveljavitvi dela petega odstavka 8. člena zakona o notariatu
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1937/1995, stran 3101 DATUM OBJAVE: 14.7.1995
VELJAVNOST: od 14.7.1995 / UPORABA: od 14.7.1995
RS 41-1937/1995
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 14.7.1995 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1937. Odločba o razveljavitvi dela petega odstavka 8. člena zakona o notariatu
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Sergija Vladislava Majhna iz Maribora, na seji dne 1. 6. 1995
o d l o č i l o
Določba petega odstavka 8. člena zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 in 82/94) se razveljavi v delu, po katerem pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena zakona ne izpolnjuje, kdor je v kazenskem postopku.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1.
Pobudnik izpodbija določbo petega odstavka 8. člena zakona o notariatu (v nadaljnjem besedilu: ZN), ker meni, da ni v skladu z določbami 15., 49. in 155. člena ustave. Pobudnik meni, da določba v delu, ki se nanaša na obnašanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati o poštenem in vestnem opravljanju notariata, predstavlja ugotavljanje "moralnopolitične primernosti", pri čemer pa ni predpisan niti postopek niti ni predvidena javnost ugotavljanja obnašanja. Po mnenju pobudnika ni opredeljeno, kakšno obnašanje je mišljeno, negativna prognoza, ki jo vsebuje, pa naj bi bila vselej v službi dnevne politike, zaradi česar naj bi bilo omejevanje svobode dela na tak način nedopustno.
2.
Del besedila izpodbijane določbe, ki se nanaša na kazenske obsodbe, je po mnenju pobudnika v nasprotju z ustavo, ker ne navaja, od kdaj naj bi se upoštevale kazenske sodbe. Po mnenju pobudnika bi priznavanje pravnomočnih sodb iz obdobja SFRJ pomenilo priznanje, da je bila SFRJ pravna država. Zato naj bi bilo kršeno načelo uresničevanja in omejevanja pravic, kot ga določa 15. člen ustave, ker naj bi se pravne posledice obsodb nelegitimnega režima in nepravne države raztezale na področje pravic in pravne države. Poleg tega pa naj bi se s tem priznala povratna veljavnost zakonov, čeprav ZN izrecno ne določa, da veljajo njegove določbe za nazaj. Po mnenju pobudnika bi ZN moral določati, da se lahko upoštevajo le kazenske sodbe od samostojnosti Slovenije ali od razglasitve ustave ali pa od uveljavitve ZN. Pobudnik predlaga, da ustavno sodišče ugotovi neskladnost izpodbijane določbe z ustavo.