Nalaganje dokumenta...
Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2556/2000, stran 7361 DATUM OBJAVE: 22.6.2000
VELJAVNOST: od 30.6.2000 do 24.5.2002 / UPORABA: od 30.6.2000 do 24.5.2002
RS 56-2556/2000
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 25.5.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: NEAKTUALEN.
2556. Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
Na podlagi 12. člena, 21. člena ter prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna
I. SPLOŠNO
1. člen
(Vsebina uredbe)
Ta uredba ureja:
-
pripravo strateških dokumentov države in proračunskega memoranduma za pripravo predloga proračuna,
-
oblikovanje in določitev državnih razvojnih prioritet ter pogoje uvrščanja programov in projektov v predlog proračuna,
-
postopke in dokumente priprave predloga proračuna in finančnih načrtov ter drugih dokumentov za pripravo predloga proračuna.
2. člen
(Definicije pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
-
“Področja proračunske porabe“ so področja, določena s funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in za katera je bila izoblikovana določena politika z Ustavo Republike Slovenije, zakoni ali drugo odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
-
“Glavni program“ je splošni program, katerega namen je izvajanje ciljev področij proračunske porabe. Glavni program sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) v okviru sprejetja predloga proračuna. Glavni program se pripravlja in izvršuje preko enega ali več podprogramov pod vodstvom enega ali več ministrstev. V primeru, ko je priprava in izvrševanje glavnega programa razdeljena med dve ali več ministrstev, vlada določi vodilno ministrstvo za pripravo, izvedbo oziroma koordinacijo tega glavnega programa.
-
“Podprogram“ je del glavnega programa in ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti. Podprogram določijo neposredni uporabniki iz drugega odstavka 19. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99; v nadaljevanju: ZJF) ter drugi nevladni neposredni uporabniki v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, v okviru priprave predloga proračuna. Vsak podprogram je sestavni del le enega glavnega programa, njegovo izvajanje pa je v pristojnosti enega ministrstva oziroma proračunskega uporabnika iz drugega odstavka 19. člena ZJF. Vsak podprogram se izvaja preko ene ali več aktivnosti ali projektov.
-
“Projekt ali aktivnost“ se določi na nivoju ene ali več od obstoječih proračunskih postavk. Projekt ali aktivnost odobri predstojnik neposrednega uporabnika. Vsaka aktivnost ali projekt je enoznačno povezana s funkcionalno klasifikacijo. Aktivnost je v času neomejena, medtem ko ima projekt omejeno življenjsko dobo. Vsaka aktivnost ali projekt prispeva k učinkovitosti oziroma rezultatom podprograma, zato morajo biti določeni cilji in kazalci (indikatorji) za vsakega posebej. Projekt ali aktivnost mora biti utemeljena z načeli učinkovitosti in gospodarnosti.
-
“Investicijski projekt“ je skupek aktivnosti v okviru neke investicije, katerih cilj je pridobitev koristi v ekonomski dobi projekta; projekt se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo projektno vodenje.
-
“Letni izvedbeni načrt“ je obrazložitev finančnega načrta neposrednega uporabnika ali skupine neposrednih uporabnikov in predstavlja njegov program dela.
-
“Državna razvojna prioriteta“ je določena s cilji razvoja na nivoju glavnega programa ali podprograma, ki ga določi vlada za proračunsko obdobje kot prednostno.
II. STRATEŠKI OKVIR ZA PRIPRAVO PREDLOGA PRORAČUNA
3. člen
(Strategija gospodarskega razvoja Slovenije)
Strateški okvir za pripravo predloga proračuna predstavlja Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SGRS). SGRS je strateški dokument države, ki na podlagi problemske analize opredeljuje razvoj dejavnikov gospodarskega razvoja, dolgoročne cilje in ciljni razvojni scenarij ter osnovne smeri delovanja na posameznih področjih delovanja države. SGRS je sintezni indikativni dokument, ki upošteva socialne, prostorske, okoljske, regionalne, sektorske in druge potenciale, omejitve in pogoje.
Dolgoročne cilje ter globalne makrofiskalne in druge omejitve proračunov določajo:
-
SGRS,
-
proračunski memorandum in
-
drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja (razvojne strategije področij).
SGRS se kot usmeritev upošteva pri določanju državnih razvojnih prioritet, makrofiskalnih okvirov javnih financ, glavnih programov, podprogramov, projektov in aktivnosti ter za določanje meril za uvrščanje projektov in aktivnosti v podprograme in le-te v glavne programe.
4. člen
(Priprava in sprejem SGRS)
Sklep o pripravi SGRS sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za razvoj. Nosilec priprave dokumenta je minister, pristojen za razvoj, ki projekt izvede v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, ter drugimi ministrstvi, raziskovalnimi organizacijami in širšo strokovno javnostjo.
SGRS sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade.
5. člen
(Razvojne strategije področij proračunske porabe)
Razvojna strategija področja proračunske porabe (v nadaljevanju: razvojna strategija področja) je strateški dokument področja, v katerem so določeni specifični razvojni cilji države ter strategije in politike za izvajanje teh ciljev na posameznih področjih proračunske porabe, in ki podpira izvajanje SGRS.
Razvojno strategijo področja za srednjeročno obdobje sprejme vlada v postopku sprejemanja proračuna na predlog nosilnega ministrstva.
6. člen
(Noveliranje SGRS oziroma razvojnih strategij področij)
SGRS oziroma razvojne strategije področij se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temeljijo, da SGRS oziroma razvojne strategije področij niso več izvedljive ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi.
Postopek za spremembe in dopolnitve SGRS oziroma razvojnih strategij področij je enak postopku za njihovo pripravo in potrditev.
7. člen
(Spremljanje izvajanja SGRS in poročanje)
Vlada uporablja SGRS kot vodilo pri svojem delu. Izvajanje SGRS spremlja predvsem tako, da primerja skladnost ukrepov in odločitev s SGRS ter obravnava poročilo o makroekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske in strukturne politike ter jesensko poročilo iz 8. in 21. člena te uredbe.
III. DOLOČITEV PRORAČUNSKIH OKVIROV IN PROGRAMSKEGA RAZREZA PREDLOGA PRORAČUNA
8. člen
(Poročilo o makroekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske in strukturne politike)
Minister, pristojen za razvoj, izdela v začetku leta poročilo o makroekonomskih gibanjih in uresničevanju ekonomske in strukturne politike (v nadaljevanju: poročilo).
Poročilo predstavlja eno od strokovnih osnov za pripravo državnega proračuna.
Poročilo vsebuje:
-
analizo stanja mednarodnega ekonomskega okolja,
-
analizo domačih strukturnih reform,
-
kratkoročno konjunkturno analizo gospodarskih gibanj z oceno osnovnih makroekonomskih agregatov in sistema nacionalnih računov preteklega, tekočega in prihodnjega leta v obsegu, potrebnem za pripravo makrofiskalnega scenarija,
-
analizo razvojnih dejavnikov z različnih razvojnih vidikov,
-
sintezno oceno izvajanja SGRS in agregatnih učinkov Državnega razvojnega programa RS,
-
analizo in osnovne usmeritve tekoče ekonomske politike,
-
podrobne ocene makroekonomskih agregatov in gospodarskih gibanj v tekočem letu in scenarij za prihodnja štiri leta,
-
analizo stanja na socialnem področju, ki izhaja iz poročila o socialnem razvoju z dveletno periodo ter
-
dokumentacijsko prilogo s časovnimi vrstami makroekonomskih kazalcev in nacionalnih računov.
Poročilo se izdela do sredine meseca marca in predstavlja podlago za pripravo pomladanskega poročila v mesecu juniju, ki ga obravnava vlada na predlog ministra, pristojnega za razvoj.
9. člen
(Makrofiskalni scenarij za pripravo predloga proračuna)
Na podlagi SGRS, poročila iz prejšnjega člena ter podatkov iz predhodnih proračunov, se v mesecu marcu izdela makrofiskalni scenarij za pripravo predloga proračuna (v nadaljevanju: makrofiskalni scenarij).
Makrofiskalni scenarij prikazuje možne okvire financiranja javnih potreb in je strokovna podlaga za pripravo proračunskega memoranduma in proračuna.
Makrofiskalni scenarij pripravi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za razvoj, ter Banko Slovenije.
Makrofiskalni scenarij se pripravi za tekoče leto in za naslednja štiri leta in vključuje:
-
oceno tekočih makroekonomskih gibanj in ciljni razvojni scenarij,
-
osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike,
-
oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ter celotnih bilanc javnega financiranja in
-
osnutek globalnega razreza proračunskih izdatkov.
10. člen
(Predlog izhodišč za pripravo predloga proračuna)
Do sredine meseca aprila minister, pristojen za finance, na podlagi makrofiskalnega scenarija, podatkov iz veljavnega proračuna, dejansko realiziranih gibanj v preteklosti, ob upoštevanju SGRS in razvojnih strategij področij ter na podlagi novih predvidenih politik, pripravi in predloži vladi za obravnavo na pomladanski proračunski seji predlog izhodišč za pripravo proračuna. Dokument se imenuje “Makrofiskalni scenarij in proračunska izhodišča za obdobje..........“ in vsebuje naslednje elemente:
-
makrofiskalni scenarij,
-
globalni nominalni okvir prihodkov in odhodkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka,
-
globalni nominalni okvir odhodkov proračuna z navedbo razreza izdatkov po področjih proračunske porabe in glavnih programih v skladu s funkcionalno-programsko klasifikacijo.
11. člen
(Pomladanska proračunska seja)
Pomladanska seja vlade se prične po preteku enega tedna od predložitve predloga izhodišč za pripravo proračuna iz prejšnjega člena.