Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga...

2248. Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

Na podlagi 12. in 21. člena ter prvega in drugega odstavka 23. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

I. SPLOŠNO

1. člen

(Vsebina uredbe)

Ta uredba ureja:

1.

pripravo strateških razvojnih dokumentov države in proračunskega memoranduma,

2.

oblikovanje in določitev državnih razvojnih prioritet ter pogoje uvrščanja programov in projektov v predlog državnega proračuna, predlog sprememb državnega proračuna in predlog rebalansa državnega proračuna in

3.

postopke in dokumente za pripravo predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna, predloga rebalansa državnega proračuna ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.

Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo proračunov lokalnih skupnosti in finančnih načrtov posrednih uporabnikov ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ).

2. člen

(Definicije pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

predlog državnega proračuna (v nadaljevanju: proračun) je predlog proračuna za leto, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

2.

predlog sprememb državnega proračuna (v nadaljevanju: spremembe proračuna) je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega proračuna za leto t+1, ki se pripravi v letu pred pričetkom njegovega izvajanja;

3.

predlog rebalansa državnega proračuna (v nadaljevanju: rebalans proračuna) je predlog sprememb državnega proračuna med proračunskim letom;

4.

dopolnjen predlog proračuna je akt vlade, ki ga pripravi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

5.

institucionalna klasifikacija izdatkov proračuna prikazuje razvrstitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih proračuna in je določena s sprejetim proračunom;

6.

ekonomska klasifikacija javnofinančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

7.

funkcionalno-programska klasifikacija izdatkov proračuna je klasifikacija, kot je predpisana s posebnim predpisom ministra, pristojnega za finance;

8.

področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Področja proračunske porabe so določena s predpisano funkcionalno-programsko klasifikacijo izdatkov proračuna;

9.

glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih uporabnikov proračuna. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti;

10.

podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa. Vsak podprogram se izvaja preko ene ali več aktivnosti ali projektov;

11.

projekt ali aktivnost se določi praviloma na nivoju ene ali več obstoječih proračunskih postavk. Projekt ali aktivnost odobri predstojnik neposrednega uporabnika. Vsaka aktivnost ali projekt je enoznačno povezana s funkcionalno klasifikacijo. Aktivnost je v času neomejena, medtem ko ima projekt omejeno življenjsko dobo. Vsaka aktivnost ali projekt prispeva k učinkovitosti oziroma rezultatom podprograma, zato morajo biti določeni cilji in kazalci (indikatorji) za vsakega posebej. Projekt ali aktivnost mora biti utemeljena z načeli učinkovitosti in gospodarnosti;

12.

investicijski projekt je sestavljen iz ene ali več aktivnosti ali projektov, katerih cilj je pridobitev koristi v ekonomski dobi projekta. Projekt se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo projektno vodenje;

13.

scenarij kvantitativno in kvalitativno pojasnjuje možne prihodnje in med seboj povezane dogodke in njihove posledice. V scenariju se poskuša identificirati nabor vhodnih spremenljivk (npr. inflacija, obrestne mere), ki pripeljejo do določenih stanj;

14.

državna razvojna prioriteta je določena s cilji razvoja, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) za proračunsko obdobje kot prednostno.

15.

predlagatelji finančnih načrtov so neposredni uporabniki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02; v nadaljevanju: ZJF) in drugi samostojni neposredni uporabniki;

16.

leto t označuje tekoče proračunsko leto in

17.

leto t+n označuje prihodnje proračunsko leto, pri čemer n označuje zaporedno leto, ki sledi tekočemu proračunskemu letu.

II. STRATEŠKI OKVIR ZA PRIPRAVO PRORAČUNA, SPREMEMB PRORAČUNA IN BILANC JAVNEGA FINANCIRANJA

3. člen

(Strateški okvir za pripravo proračuna, sprememb proračuna in bilanc javnega financiranja)

Strateški okvir za pripravo proračuna in drugih bilanc javnega financiranja sestavljajo:

1.

Strategija gospodarskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SGRS);

2.

Proračunski memorandum;

3.

drugi dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja.

4. člen

(Strategija gospodarskega razvoja Slovenije)

SGRS je strateški dokument države, ki na podlagi problemske analize opredeljuje razvoj dejavnikov gospodarskega razvoja, dolgoročne cilje in ciljni razvojni scenarij ter osnovne smeri delovanja na posameznih področjih delovanja države. SGRS je sintezni indikativni dokument, ki upošteva socialne, prostorske, okoljske, regionalne, sektorske in druge potenciale, omejitve in pogoje.

SGRS se kot usmeritev upošteva pri določanju politike vlade, državnih razvojnih prioritet, makrofiskalnih okvirov javnih financ, glavnih programov, podprogramov, projektov in aktivnosti ter za določanje meril za uvrščanje projektov in aktivnosti v podprograme in le-te v glavne programe.

5. člen

(Priprava, sprejem in spreminjanje SGRS)

Sklep o pripravi SGRS sprejme vlada na predlog urada, pristojnega za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR), ki projekt tudi izvede v sodelovanju z ministrstvi, raziskovalnimi organizacijami in širšo strokovno javnostjo.

SGRS sprejme vlada na predlog UMAR.

SGRS se prilagodi spremenjenim razmeram, če se ugotovi tolikšna odstopanja v podlagah, na katerih temelji, da SGRS ni več izvedljiva ali če to narekujejo drugi utemeljeni razlogi. Postopek za spremembe in dopolnitve SGRS je enak postopku za njen sprejem.

6. člen

(Spremljanje izvajanja SGRS)

Izvajanje SGRS spremlja vlada predvsem tako, da primerja skladnost ukrepov in odločitev s SGRS. V ta namen letno obravnava poročilo o razvoju, pomladansko in jesensko poročilo.

7. člen

(Poročilo o razvoju)

Poročilo o razvoju je poročilo o izvajanju SGRS, ki se pripravi na podlagi sistema indikatorjev za njeno spremljanje. Poročilo služi kot strokovna podlaga za vodenje ekonomske in razvojne politike ter za spremembo Državnega razvojnega programa Republike Slovenije (v nadaljevanju: DRP-RS).

Poročilo o razvoju pripravi UMAR v mesecu februarju tekočega leta.

8. člen

(Proračunski memorandum)

Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt vlade, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer, SGRS in drugih dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja, določi:

1.

predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti,

2.

osnovne usmeritve ekonomske in javnofinančne politike ter državne razvojne prioritete,

3.

oceno prejemkov in izdatkov državnega in občinskih proračunov ZPIZ, ZZZS ter konsolidiranih bilanc javnega financiranja (po ekonomski klasifikaciji) do leta t+4,

4.

globalni razrez (oceno) proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe in glavne programe do leta t+4,

5.

globalni pregled prevzetih obveznosti za proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih,

6.

predvidene spremembe državnega in občinskega premoženja ter državnega, občinskega in javnega dolga,

7.

usmeritve za določitev politike načrta razvojnih programov in

8.

ukrepe, potrebne za realizacijo javnofinančnega scenarija.

Na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR vlada na prvi proračunski seji obravnava osnutek proračunskega memoranduma ter sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.

Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance, in predstojnika UMAR in ga posreduje državnemu zboru.

III. POSTOPEK PRIPRAVE PRORAČUNA

9. člen

(Pomladanska napoved gospodarskih gibanj)

Pomladanska napoved gospodarskih gibanj vključuje napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dve leti ter scenarij za naslednja tri leta. Napoved in scenarij vključujeta tudi oceno glavnih tveganj za njuno uresničitev in konzervativno oceno ob predpostavki glavnih tveganj.

Pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravi UMAR v 15 dneh po objavi statističnih podatkov o bruto domačem proizvodu za zadnje četrtletje preteklega leta oziroma najkasneje do 15. aprila tekočega leta.

Pomladanska napoved gospodarskih gibanj je podrobneje obrazložena v pomladanskem poročilu, ki predstavlja celovito analizo tekočih gospodarskih gibanj in ga UMAR predloži v mesecu maju tekočega leta vladi v sprejem.

10. člen

(Predhodno zbiranje podatkov)

V drugi polovici aprila tekočega leta izvede ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljevanju: MF), predhodno zbiranje podatkov od predlagateljev finančnih načrtov, s katerimi se pridobijo podatki o prenehanju posameznih programov in o obveznostih za oblikovanje novih programov v letu t+2. Pri tem se upošteva veljavna zakonodaja in predvidena zakonodaja, ki ima finančne posledice.

11. člen

(Prva proračunska seja vlade)

Do 25. maja tekočega leta se prične prva proračunska seja vlade, na kateri predsednik vlade, minister, pristojen za finance, in predstojnik UMAR predstavijo osnutek proračunskega memoranduma.

Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi:

1.

globalni nominalni okvir izdatkov proračuna po ekonomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let kakor tudi ciljno višino dolga države za to obdobje in

2.

državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje.

12. člen

(Usklajevanje proračunskih izdatkov)

Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične usklajevanje med MF in predlagatelji finančnih načrtov o razrezu proračunskih izdatkov za leto t+2 po:

-

področjih proračunske porabe,

-

glavnih programih in

-

proračunskih uporabnikih.

Uredba o podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna

Časovnica