Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)

3687. Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1)

Razglašam Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. novembra 2015.

Št. 003-02-9/2015-22

Ljubljana, 2. decembra 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-1)

1. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1.1. Vsebina zakona

1. člen

(predmet zakona)

Ta zakon ureja:

1.

pogoje za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v Republiki Sloveniji;

2.

pogoje za nadzor zavarovalniških in pozavarovalniških skupin;

3.

pogoje za reorganizacijo in prenehanje zavarovalnic in pozavarovalnic;

4.

pogoje, pod katerimi lahko osebe s sedežem zunaj Republike Slovenije opravljajo zavarovalne posle na območju Republike Slovenije;

5.

status, organizacijo in pravila delovanja Agencije za zavarovalni nadzor pri opravljanju pristojnosti in odgovornosti po tem in drugih zakonih;

6.

pogoje za zavarovalno zastopanje in posredovanje.

2. člen

(prenos direktiv Evropske unije)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskega parlamenta in Sveta:

1.

Direktiva Sveta 91/371/EGS z dne 20. junija 1991 o izvajanju Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L št. 205 z dne 27. julija 1991, str. 48);

2.

Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 374 z dne 31. decembra 1991, str. 7);

3.

Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L št. 26 z dne 2. februarja 2016, str. 19);

4.

Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L št. 373 z dne 21. decembra 2004, str. 37);

5.

Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L št. 335 z dne 17. decembra 2009, str. 1) zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (Omnibus II), (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1);

6.

Direktiva 2011/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembah direktiv 98/78/ES, 2002/87/ES, 2006/48/ES in 2009/138/ES glede dopolnilnega nadzora finančnih subjektov v finančnem konglomeratu (UL L št. 326 z dne 8. decembra 2011, str. 113);

7.

Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. maja 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU), v delu, v katerem se nanaša na uporabo bonitetnih ocen v pokojninskih družbah;

8.

Direktiva 2014/51/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi direktiv 2003/71/ES in 2009/138/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), (UL L št. 153 z dne 22. maja 2014, str. 1);

9.

Direktiva 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155);

10.

Direktiva (EU) 2022/2556 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022);

11.

Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2864 z dne 20. 12. 2023).

3. člen

(uporaba zakona za pozavarovanja, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice)

(1)

Ta zakon se uporablja tudi za pozavarovalnice, če v posameznih določbah tega zakona ni drugače določeno. Določbe 127. do 132., 135., 241., 343., 421. do 425. in 521. do 526. člena tega zakona se ne uporabljajo za pozavarovalnice in za zavarovalnice za opravljanje poslov pozavarovanja.

(2)

Ta zakon se uporablja tudi za lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, če v posameznih določbah tega zakona ni drugače določeno.

1.2. Opredelitev pojmov in kratic

1.2.1. Splošne določbe

4. člen

(namen opredelitve pojmov)

V oddelku 1.2. tega zakona so opredeljeni pomeni pojmov za namen njihove uporabe v tem zakonu, če ni v zvezi s posameznim pojmom določeno, da je namen njegove opredelitve ožji.

5. člen

(kratice predpisov Evropske unije)

V tem zakonu so za predpise Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:

1.

Direktiva 2002/87/ES je Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 35 z dne 11. februarja 2003, str. 1–27);

2.

Direktiva 2003/41/ES je Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. septembra 2003, str. 10);

3.

Direktiva 2004/39/ES je Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L št. 145 z dne 30. aprila 2004, str. 1);

4.

Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), (UL L št. 302 z dne 17. novembra 2009, str. 32);

5.

Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L št. 335 z dne 17. decembra 2009, str. 1);

6.

Uredba 1093/2010 je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 12–47);

7.

Uredba 1094/2010 je Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. decembra 2010, str. 48–83);

8.

Direktiva 2013/36/EU je Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str. 105–203);

9.

Direktiva 2019/2177/EU je Direktiva 2019/2177/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L št. 334 z dne 27. 12. 2019, str. 155);

10.

Direktiva (EU) 2022/2556 je Direktiva (EU) 2022/2556 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU, 2014/65/EU. (EU) 2015/2366 in (EU) 2016/2341 glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022);

11.

Direktiva (EU) 2023/2864 je Direktiva (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2864 z dne 20. 12. 2023).

6. člen

(pojmi, katerih pomen je opredeljen v drugih zakonih)

(1)

V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo:

1.

banka,

2.

finančna družba,

3.

investicijsko podjetje,

4.

finančni holding,

5.

kreditna institucija,

6.

finančna institucija.

(2)

V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate:

1.

družba za upravljanje,

2.

mešani finančni holding.

(3)

V tem odstavku navedeni pojmi imajo enak pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov:

1.

investicijske storitve in posli,

2.

organiziran trg,

3.

kolektivni naložbeni podjem.

1.2.2. Pojmi v zvezi z zavarovalnimi in pozavarovalnimi posli

7. člen

(zavarovalni posli)

(1)

Zavarovalni posli so sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju ali pozavarovanju, razen obveznih socialnih zavarovanj.

(2)

Zavarovanja se glede na glavne nevarnosti, ki jih krijejo, razvrščajo v naslednje zavarovalne vrste:

1.

nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanjem nesreč pri delu in poklicnih obolenj) je zavarovanje, ki v primeru smrti ali izgube zdravja zaradi nezgode krije:

-

izplačilo dogovorjenih denarnih nadomestil, odškodnin oziroma povračil stroškov,

-

izplačila zaradi poškodbe, okvare zdravja ali smrti potnikov;

2.

zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije:

-

stroške zdravstvenih ter z njimi povezanih storitev, stroške oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki,

-

izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil,

-

kombinacijo izplačil po prejšnjih alinejah;

3.

zavarovanje kopenskih vozil (razen tirnih vozil) je zavarovanje, ki krije vse škode na oziroma izgubo:

-

kopenskih vozil na lasten pogon,

-

kopenskih vozil brez lastnega pogona;

4.

zavarovanje tirnih vozil je zavarovanje, ki krije vse škode na tirnih vozilih oziroma izgubo tirnih vozil;

5.

letalsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na zrakoplovih ali drugih letalnih napravah ter izgubo zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav;

6.

zavarovanje plovil je zavarovanje, ki krije vse škode na morskih, rečnih in jezerskih plovilih oziroma njihovo izgubo;

7.

zavarovanje prevoza blaga je zavarovanje, ki krije vse škode na blagu oziroma izgubo blaga, vključno s prtljago, ne glede na vrsto prevoza;

8.

zavarovanje požara in elementarnih nesreč je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi:

-

požara,

-

eksplozije,

-

nevihte,

-

drugih naravnih dogodkov razen neviht,

-

jedrske energije,

-

pogrezanja in drsenja tal;

9.

drugo škodno zavarovanje je zavarovanje, ki krije vse škode na premoženju (razen škod na premoženju, ki jih krijejo zavarovanja iz 3. do 7. točke tega odstavka), ki nastane zaradi toče, pozebe ali zaradi drugih vzrokov (npr. tatvine), razen vzrokov iz 8. točke tega odstavka;

10.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi vozil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe kopenskih vozil z lastnim pogonom (vključno s prevozniško odgovornostjo);

11.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav (vključno s prevozniško odgovornostjo);

12.

zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil je zavarovanje, ki krije vse vrste odgovornosti, ki izhajajo iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil (vključno s prevozniško odgovornostjo);

13.

splošno zavarovanje odgovornosti je zavarovanje, ki krije druge vrste odgovornosti, razen odgovornosti iz 10. do 12. točke tega odstavka;

14.

kreditno zavarovanje je zavarovanje, ki krije:

-

nevarnost neplačila (oziroma zamude plačila) zaradi nesolventnosti ali drugih dogodkov (ravnanj ali dejstev),

-

izvozne kredite in druge nevarnosti, povezane z izvozom, trgovino in vlaganji na tujih in domačih trgih,

-

kredite z obročnim odplačevanjem,

-

hipotekarne in lombardne kredite,

-

kmetijske kredite,

-

druge kredite in posojila;

15.

kavcijsko zavarovanje je zavarovanje, ki krije in neposredno ali posredno jamči za izpolnitev obveznosti dolžnikov;

16.

zavarovanje različnih finančnih izgub je zavarovanje, ki krije finančne izgube zaradi:

-

poklicnih nevarnosti,

-

nezadostnih prihodkov (na splošno),

-

slabega vremena,

-

izgubljenega dobička,

-

nepredvidenih splošnih stroškov,

-

nepredvidenih poslovnih stroškov,

-

izgube tržne vrednosti,

-

izpada najemnine oziroma izgube prihodka,

-

posrednih poslovnih izgub, razen izgub iz prejšnjih alinej,

-

drugih neposlovnih izgub,

-

drugih finančnih izgub;

17.

zavarovanje stroškov postopka je zavarovanje, ki krije stroške odvetnikov in druge stroške postopka;

18.

zavarovanje pomoči je zavarovanje, ki krije pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju oziroma v drugih primerih odsotnosti od njihovega doma oziroma stalnega prebivališča;

19.

življenjsko zavarovanje (razen zavarovanj iz 20. do 24. točke tega odstavka) je zavarovanje, ki obsega zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano življenjsko zavarovanje, rentno zavarovanje in življenjsko zavarovanje z vračilom premij, in dodatno zavarovanje, ki obsega predvsem zavarovanje invalidnosti zaradi nezgode ali bolezni, zavarovanje smrti zaradi nezgode ter zavarovanje za primer poškodbe, vključno z zavarovanjem nesposobnosti opravljanja poklica zaradi poškodbe, kadar je dodatno zavarovanje sklenjeno k življenjskemu zavarovanju iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj iz 2. točke četrtega odstavka tega člena;

20.

zavarovanje za primer poroke oziroma rojstva;

21.

življenjsko zavarovanje z naložbenim tveganjem je zavarovanje, pri katerem zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, povezano s spremembo vrednosti enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP sklad), kot jih določa zakon, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje oziroma vrednosti sredstev, vsebovanih v notranjem skladu zavarovalnice, oziroma vrednosti indeksa vrednostnih papirjev oziroma druge referenčne vrednosti;

22.

tontine je zavarovanje, pri katerem se skupina zavarovalcev dogovori, da bo skupno kapitalizirala svoje prispevke in razdelila tako kapitalizirano premoženje med tiste zavarovance, ki doživijo določeno starost oziroma med dediče umrlih zavarovancev oziroma med upravičence, ki so jih določili umrli zavarovanci;

23.

zavarovanje s kapitalizacijo izplačil je zavarovanje, ki temelji na zavarovalno-tehničnih izračunih in pri katerem prejme zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec v zameno za enkratno oziroma obročno vplačevanje premij izplačila v določenem obdobju in višini;

24.

zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni, ki ga zavarovalnica ne more odpovedati.

(3)

Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se razvrščajo v naslednje zavarovalne podskupine:

1.

nezgodna in zdravstvena zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka,

2.

zavarovanja vozil so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje 1. točke ter 3., 7. in 10. točke prejšnjega odstavka,

3.

pomorska in transportna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje 1. točke ter 4., 6., 7. in 12. točke prejšnjega odstavka,

4.

zavarovanja zrakoplovov ali drugih letalnih naprav so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz druge alineje 1. točke ter 5., 7. in 11. točke prejšnjega odstavka,

5.

požarna in druga škodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 8. in 9. točke prejšnjega odstavka,

6.

zavarovanja odgovornosti so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 10. do 13. točke prejšnjega odstavka,

7.

kreditna in kavcijska zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 14. in 15. točke prejšnjega odstavka,

8.

škodna in nezgodna zavarovanja so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. ter 3. do 13. in 16. točke prejšnjega odstavka.

(4)

Zavarovanja, ki združujejo zavarovanja iz več zavarovalnih vrst, se združujejo v naslednje zavarovalne skupine:

1.

premoženjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 1. do 18. točke drugega odstavka tega člena,

2.

življenjska zavarovanja po tem zakonu so zavarovanja iz zavarovalnih vrst iz 19. do 24. točke drugega odstavka tega člena.

(5)

Pozavarovanje je dejavnost sprejemanja tveganj, ki jih odstopi zavarovalnica, zavarovalnica države članice ali zavarovalnica tretje države oziroma pozavarovalnica, pozavarovalnica države članice ali pozavarovalnica tretje države.

(6)

Obvezna zavarovanja v prometu so zavarovanja, ki jih ureja zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

1.2.2.a Pojmi v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov

7.a člen

(distribucija zavarovalnih produktov)

(1)

Distribucija zavarovalnih produktov zajema storitve:

1.

svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb,

2.

sklepanja zavarovalnih pogodb,

3.

pomoči pri vodenju in izvajanju zavarovalnih pogodb, zlasti pri zahtevkih za izplačilo odškodnine ali zavarovalnine,

4.

zagotavljanja informacij o zavarovalni pogodbi na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih in pri zagotavljanju lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov ter popustov na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko zavarovalec ali potencialni zavarovalec na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se posamezna storitev ne šteje za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar storitev predstavlja:

1.

občasno zagotavljanje informacij v okviru druge poklicne dejavnosti, če pri tem ponudnik storitve ne nudi pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe ali izvajanju te pogodbe,

2.

strokovno upravljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb s strani zavarovalnice, njihovo izvedensko cenitev in poravnavo škod ali izplačilo zavarovalnih ter drugih aktivnosti, ki so s tem povezane,

3.

samo zagotavljanje podatkov in informacij o potencialnih zavarovalcih zavarovalnim zastopnikom, zavarovalnim posrednikom, zavarovalno zastopniškim družbam, zavarovalno posredniškim družbam, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj, bankam iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali zavarovalnicam, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe,

4.

samo zagotavljanje informacij o zavarovalnih produktih, zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalnemu posredniku ali zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali o zavarovalnici potencialnim zavarovalcem, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe.

7.b člen

(svetovanje pri distribuciji zavarovalnih produktov)

Svetovanje je dajanje osebnega priporočila potencialnemu zavarovalcu na njegovo zahtevo ali na pobudo distributerja zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona glede ene ali več zavarovalnih pogodb.

7.c člen

(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov)

Plačilo je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo, vključno s katero koli ekonomsko koristjo ali katero koli drugo finančno ali nefinančno ugodnostjo ali spodbudo, ki se ponudi ali plača za distribucijo zavarovalnih produktov.

7.č člen

(matična država članica, država članica gostiteljica)

(1)

Matična država članica je:

-

država članica, v kateri se nahaja stalno prebivališče zavarovalnega zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika;

-

država članica, v kateri je sedež zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ali če po zakonodaji te države članice pravna oseba nima sedeža, država članica, v kateri je glavna uprava zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.

(2)

Država članica gostiteljica je država članica, v kateri ima zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj ali banka stalno predstavništvo ali je v njej ustanovljen oziroma tam opravlja storitve in ni njena matična država članica.

7.d člen

(podružnica in primarni kraj poslovanja)

(1)

Podružnica je zastopstvo ali podružnica zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ki je na ozemlju države članice, ki ni njena matična država članica.

(2)

Primarni kraj poslovanja je mesto, od koder se upravlja glavna dejavnost zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.

7.e člen

(trajni nosilec podatkov)

Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki:

-

zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno nanj, tako, da so dostopne za poznejšo uporabo in obdobje, primerno glede na namen informacij,

-

mu omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.

7.f člen

(distributer zavarovalnih produktov)

Distributer zavarovalnih produktov v Republiki Sloveniji je zavarovalni zastopnik, ki ima dovoljenje v skladu s 543.b členom tega zakona, zavarovalni posrednik, ki ima dovoljenje v skladu s 548. členom tega zakona, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba, ki imata dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 558. člena tega zakona, zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona, banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona in zavarovalnica.

1.2.3. Pojmi v zvezi z osebami, ki opravljajo zavarovalne in pozavarovalne posle, in drugimi osebami

8. člen

(zavarovalnica, pozavarovalnica, lastna zavarovalnica in lastna pozavarovalnica)

(1)

Zavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov.

(2)

Pozavarovalnica je pravna oseba, ki opravlja le zavarovalne posle pozavarovanja na podlagi dovoljenja nadzornega organa za opravljanje teh poslov.

(3)

Lastna zavarovalnica je zavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja zavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.

(4)

Lastna pozavarovalnica je pozavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja pozavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.

(5)

Pojem zavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je uporabljen za zavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji.

(6)

Pojem pozavarovalnica, ki ne vsebuje dodatka »države članice« ali »tretje države«, je uporabljen za pozavarovalnico s sedežem v Republiki Sloveniji.

(7)

Pri vpisu v sodni register in poslovni register firma ne sme vsebovati sestavine »zavarovalnica« oziroma »pozavarovalnica« in izpeljank iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja nadzornega organa za opravljanje zavarovalnih poslov.

9. člen

(osebe po državni pripadnosti)

(1)

Država članica je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3).

(2)

Tretja država je država, ki ni država članica.

(3)

Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi bivališče ali pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

10. člen

(država sedeža in država gostiteljica)

(1)

Država sedeža zavarovalnice je država, v kateri je zavarovalnica pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

Država gostiteljica zavarovalnice je država:

1.

ki ni država sedeža te zavarovalnice in

2.

v kateri je zavarovalnica ustanovila podružnico ali v kateri neposredno opravlja zavarovalne posle.

(3)

Podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice, ki se nahaja na ozemlju države gostiteljice. Vsaka trajna navzočnost zavarovalnice na območju države, ki ni država sedeža te zavarovalnice, se obravnava enako kakor podružnica, tudi če nima oblike podružnice, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi osebje zavarovalnice ali pa vodi pisarno neodvisna oseba s stalnim pooblastilom, da dela za zavarovalnico tako, kakor bi delalo zastopstvo.

(4)

Poslovalnica pomeni sedež ali podružnico zavarovalnice.

11. člen

(nadzorovana finančna družba, nadzorni organ in dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Nadzorovana finančna družba je finančna družba, nad katero opravlja nadzor nadzorni organ, pristojen za nadzor nad finančnimi družbami.

(2)

Nadzorni organ je organ, pristojen za nadzor nad zavarovalnicami, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorni organ, pristojen za nadzor nad drugimi finančnimi družbami.

(3)

Zadevi organ je vsak nadzorni organ, ki je na podlagi tega zakona, ali akta, ki je bil sprejet zaradi prenosa Direktive 2009/138/ES, vključen v nadzor zavarovalnice, razen če je v posamezni določbi tega zakona določeno, da se ta določba nanaša na nadzorne organe, vključene v nadzor nad drugimi finančnimi družbami.

(4)

Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov je pravni akt, ki ga v kakršnikoli obliki izda nadzorni organ sedeža zavarovalnice in na podlagi katerega ta zavarovalnica pridobi pravico opravljati zavarovalne posle.

12. člen

(Evropska komisija, EIOPA in OECD)

(1)

Evropska komisija je Komisija EU.

(2)

Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) je organ, ustanovljen z Uredbo 1094/2010.

(3)

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) je organizacija h kateri je Republika Slovenija pristopila z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Sporazuma o pogojih pristopa Republike Slovenije h Konvenciji o Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Uradni list RS – MP, št. 10/10).

1.2.4. Kvalificirani delež, obvladovanje in razmerja povezanosti

13. člen

(kvalificirani delež in udeležba)

(1)

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1.

najmanj 10% delež glasovalnih pravic ali najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe ali

2.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu že ta omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.

(2)

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20% delež glasovalnih pravic ali najmanj 20% delež v kapitalu te pravne osebe. Za udeležbo po 19. členu in 8. poglavju tega zakona šteje tudi vsako neposredno ali posredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.

14. člen

(nadrejena oseba in podrejena družba)

(1)

Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

1.

ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,

2.

ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,

3.

ima pravico izvajati prevladujoč vpliv nad podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali

4.

je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2)

Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3)

Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4)

Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.

družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba ali

2.

družba je delnice pridobila kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5)

Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

1.

ta družba sama,

2.

podrejena družba te družbe ali

3.

druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(6)

Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7)

Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

15. člen

(obvladovanje)

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

16. člen

(tesna povezanost)

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:

1.

ena od njiju je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic, na podlagi katerega je udeležena pri upravljanju druge osebe ali v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem;

2.

z obvladovanjem;

3.

vse obvladuje ista tretja oseba.

17. člen

(družbe povezane s skupnim vodenjem)

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso v položaju tesne povezanosti, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:

1.

upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali

2.

večina članov oziroma članic njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.

18. člen

(skupina povezanih oseb in ožji družinski član)

(1)

Skupina povezanih oseb je:

1.

skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, kjer ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge;

2.

skupina dveh ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, ker so med seboj povezane tako, da poslovanje oziroma rezultati ene od njih lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate druge osebe.

(2)

V skupino povezanih oseb se uvrščajo osebe, ki so med seboj povezane:

1.

kot ožji družinski člani;

2.

ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih določbah tega člena, so skupaj posredno ali neposredno udeležene v drugi osebi;

3.

v obeh osebah je udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih določbah tega člena;

4.

tako, da tvorijo koncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe;

5.

kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni s posebnimi pooblastili in pristojnostmi, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)

Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:

1.

njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, partner registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner v neregistrirani istospolni partnerski skupnosti;

2.

otrok te osebe ali osebe iz prejšnje točke, ki nima polne poslovne sposobnosti;

3.

druga oseba, ki jo je ta oseba dolžna preživljati.

19. člen

(skupina)

Skupina po zakonu, ki ureja finančne konglomerate, je skupina, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:

1.

zavarovalnice, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi zavarovalnici;

2.

zavarovalnice, ki je z drugo zavarovalnico povezana s skupnim vodenjem ali

3.

nadrejenega zavarovalnega holdinga, mešanega zavarovalnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena zavarovalnica.

20. člen

(posredno imetništvo)

(1)

Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

(2)

Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.

1.3. Temeljna pravila o opravljanju zavarovalnih poslov

21. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov)

Na območju Republike Slovenije lahko zavarovalne posle opravlja:

1.

zavarovalnica, ki je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor;

2.

zavarovalnica države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije;

3.

zavarovalnica tretje države, ki je v skladu s tem zakonom upravičena neposredno opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije ali podružnica zavarovalnice tretje države, ki pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za ustanovitev podružnice.

22. člen

(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov)

Šteje se, da zavarovalnica neposredno opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, če:

1.

sklepa pravne posle, katerih predmet so zavarovalni posli, ki krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji;

2.

na območju Republike Slovenije osebam, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju Republike Slovenije, ponuja svoje storitve na enega od naslednjih načinov:

-

prek oglasnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,

-

prek zavarovalnih zastopnikov oziroma zastopnic (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni zastopnik) ali zavarovalnih posrednikov oziroma posrednic (v nadaljnjem besedilu: zavarovalni posrednik).

23. člen

(območje nevarnosti)

(1)

Šteje se, da zavarovalni posli krijejo nevarnosti v Republiki Sloveniji:

1.

pri zavarovanju nevarnosti v zvezi z zemljišči, zgradbami ali v zvezi s premičnimi stvarmi v teh zgradbah, ki so zavarovane z isto zavarovalno pogodbo, če so zemljišča oziroma zgradbe na območju Republike Slovenije;

2.

pri zavarovanju prometnih sredstev, če so ta prometna sredstva registrirana na območju Republike Slovenije;

3.

pri zavarovanju nevarnosti v zvezi s potovanji in počitnicami, kadar zavarovalna pogodba velja največ štiri mesece, če je zavarovalec sklenil zavarovalno pogodbo v Republiki Sloveniji;

4.

pri drugih zavarovanjih, ki niso zajeta v prejšnjih točkah, kadar je zavarovalec:

-

fizična oseba, če ima ta oseba bivališče na območju Republike Slovenije, ali

-

pravna oseba, če ima ta pravna oseba sedež na območju Republike Slovenije.

(2)

Ne glede na drugo alinejo 4. točke prejšnjega odstavka zavarovalni posli pri drugih zavarovanjih, ki niso zajeta v prvih treh točkah prejšnjega odstavka, krijejo nevarnosti v tisti državi članici, kjer ima sedež pravna oseba, na katero se zavarovalna pogodba nanaša.

(3)

Prometno sredstvo je kopensko vozilo, tirno vozilo, plovilo, zrakoplov ali druga letalna naprava.

2. poglavje: STATUSNE DOLOČBE

2.1. Splošne določbe

24. člen

(pravnoorganizacijska oblika)

(1)

Zavarovalnica je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, evropske delniške družbe ali družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je pozavarovalnica lahko organizirana samo kot delniška družba ali kot evropska delniška družba

25. člen

(uporaba določb zakona o gospodarskih družbah)

(1)

Za zavarovalnico, ki je organizirana kot delniška ali evropska delniška družba, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki veljajo za delniške družbe oziroma evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2)

Za družbo za vzajemno zavarovanje se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ni s tem zakonom drugače določeno.

2.2. Dejavnost zavarovalnice

26. člen

(dejavnost zavarovalnice)

(1)

Zavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle.

(2)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle v posamezni zavarovalni vrsti ali skupini. Skupaj pa lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od naslednjih zavarovalnih skupin:

1.

življenjska zavarovanja,

2.

premoženjska zavarovanja.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalnih vrstah iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v ustrezni zavarovalni vrsti.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov le v zavarovalni vrsti iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, opravlja tudi zavarovalne posle v zavarovalnih vrstah iz skupine življenjskih zavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti iz skupine življenjskih zavarovanj.

(5)

Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki je 1. maja 2004 hkrati opravljala zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih in v zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj, še naprej hkrati opravlja navedene zavarovalne posle (v nadaljnjem besedilu: kompozitna zavarovalnica).

(6)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni zvezi.

(7)

Za posle iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

1.

terminske pogodbe, opcije in drugi izvedeni finančni instrumenti, če prispevajo k zmanjševanju tržnih tveganj (zaščita pred tržnimi tveganji);

2.

posredovanje pri prodaji oziroma prodaja v zavarovalnih primerih poškodovanih predmetov, ki ob reševanju škodnih primerov pripadejo zavarovalnici;

3.

izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje nevarnosti, ki ogrožajo zavarovano premoženje in osebe;

4.

ocena ravni izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod;

5.

opravljanje drugih intelektualnih in tehničnih storitev v zvezi z zavarovalnimi posli;

6.

zastopanje ali posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za druge zavarovalnice in pri sklepanju dodatnega zavarovanja iz zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(8)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica opravlja tudi posle za druge družbe v zavarovalniški skupini, vendar le, če ne povečujejo tveganj za zavarovalniško skupino, in le tiste že obstoječe in redne oziroma za zavarovalnico običajne vrste poslov, procesov in storitev, ki so del poslovanja zavarovalnice v okviru njene osnovne dejavnosti in ne predstavljajo prikritega podizvajanja dejavnosti ali poslov zavarovalnice za druge družbe v zavarovalniški skupini na trgu.

(9)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih zavarovanj, opravlja tudi dejavnost upravljanja pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa navedeni zakon.

(10)

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v eni ali več zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, lahko opravlja zavarovalne posle tudi v zavarovalnih vrstah premoženjskih zavarovanj, za katere ni pridobila dovoljenja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.

zavarovanje krije nevarnost, ki je:

-

povezana z nevarnostjo, ki jo krije zavarovanje v zavarovalni vrsti, za katero je zavarovalnica pridobila dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: glavna nevarnost),

-

v zvezi z istim predmetom kot glavna nevarnost,

-

krita z isto zavarovalno pogodbo;

2.

če gre za nevarnost, ki je v razmerju do glavne nevarnosti pomožnega pomena;

3.

ne gre za nevarnost, ki jo krijejo zavarovanja iz 14., 15. in 17. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona;

4.

ne glede na prejšnjo točko lahko zavarovalnica opravlja zavarovalne posle tudi za nevarnosti iz 17. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, če so ta zavarovanja dodatna zavarovanju, ki krije glavno nevarnost iz 18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona in so izpolnjeni pogoji iz 1. točke tega odstavka ter eden od naslednjih pogojev:

-

glavna nevarnost se nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so proč od svojega doma ali svojega običajnega prebivališča, ali

-

zavarovanje se nanaša na nevarnost, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil oziroma je z njo povezano.

(11)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle pozavarovanj, če je pridobila dovoljenje za opravljanje pozavarovalnih poslov.

27. člen

(dejavnost pozavarovanja)

(1)

Pozavarovalnica sme opravljati samo zavarovalne posle pozavarovanj.

(2)

Pozavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini premoženjska zavarovanja, zavarovalni skupini življenjska zavarovanja ali v obeh zavarovalnih skupinah iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini iz drugega odstavka prejšnjega člena, v kateri je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

28. člen

(ločeno upravljanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj)

(1)

Zavarovalnica, ki hkrati opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih in zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj:

-

vodi poslovne knjige, sestavlja izkaz poslovnega izida ter bilanco stanja za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti ter poslovna poročila, ločeno za posle premoženjskih in življenjskih zavarovanj;

-

sestavlja ločen izkaz poslovnega izida tako, da so vsi prihodki, zlasti premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb, ter odhodki, zlasti zavarovalne poravnave, spremembe zavarovalno-tehničnih rezervacij, pozavarovalne premije in operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli, prikažejo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe zavarovalni skupini, se vnesejo v skladu z metodo porazdelitve. Metodo porazdelitve prihodkov in odhodkov določi zavarovalnica in zanjo pridobi naknadno soglasje Agencije za zavarovalni nadzor. Soglasje Agencije za zavarovalni nadzor je treba pridobiti tudi pri spremembah oziroma dopolnitvah metode porazdelitve;

-

pripravi izjavo, v kateri so na podlagi bilance stanja, za ugotavljanje kapitalske ustreznosti jasno opredeljene postavke primernih osnovnih lastnih virov sredstev, ki krijejo teoretični zahtevani minimalni kapital ločeno za vsako posamezno zavarovalno skupino, kot je določeno v drugem odstavku 200. člena tega zakona;

-

ugotavlja teoretični zahtevani minimalni kapital iz 232. člena tega zakona ločeno za skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj;

-

zagotovi primerne osnovne lastne vire sredstev za izpolnitev teoretičnega zahtevanega minimalnega kapitala ločeno za skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj, pri čemer izpolnjevanje teh finančnih obveznosti ne sme temeljiti na virih druge zavarovalne skupine.

(2)

Če zavarovalnica pokriva teoretični zahtevani minimalni kapital iz četrte alineje prejšnjega odstavka in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, lahko za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz 202. člena tega zakona uporablja postavke primernih lastnih virov sredstev, ki so še na voljo za eno ali drugo zavarovalno skupino.

(3)

V primeru neizpolnjevanja minimalnih kapitalskih zahtev v skupini življenjskih ali premoženjskih zavarovanj Agencija za zavarovalni nadzor uporabi ukrepe za odpravo kršitev ne glede na rezultate v drugi dejavnosti. Agencija za zavarovalni nadzor lahko v primeru neizpolnjevanja minimalnih kapitalskih zahtev dovoli tudi prenos prostih postavk primernih osnovnih lastnih virov sredstev iz ene zavarovalne skupine v drugo.

2.3. Osnovni kapital in delnice

29. člen

(osnovni kapital)

Najnižji znesek osnovnega kapitala je enak višini zahtevanega minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega odstavka 233. člena tega zakona.

30. člen

(delnice)

(1)

Delnice zavarovalnice se lahko glasijo le na ime.

(2)

Delnice zavarovalnice se lahko vplačajo samo v denarju.

(3)

Delnice zavarovalnice so v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(4)

Drugi odstavek tega člena ne velja ob:

1.

ustanovitvi zavarovalnice ali povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice zaradi izvedbe združitve ali delitve;

2.

povečanju osnovnega kapitala zavarovalnice s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge zavarovalnice, če zavarovalnica za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(5)

Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.

2.4. Kvalificirani deleži

31. člen

(dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Oseba, ki namerava neposredno ali posredno pridobiti delnice zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež pred pridobitvijo takega deleža (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik) pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od teh razponov:

1.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20%;

2.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 20% in manjši od ene tretjine;

3.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50%;

4.

delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ki je enak ali večji od 50%;

5.

delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena družba zavarovalnice.

(3)

Kvalificirani imetnik pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)

Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobijo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)

Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli in da pri pridobitvi delnic zavarovalnice ali uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

1.

člani organov vodenja ali nadzora s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to nalogo;

2.

osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;

3.

družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje ali

4.

osebe, ki so:

-

skupščini zavarovalnice predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, in

-

z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6)

Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7)

Prvi in drugi odstavek tega člena, 34. do 42. člen ter 45. in 47. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike.

32. člen

(ugotavljanje kvalificiranega deleža)

(1)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice zavarovalnice z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali statutu zavarovalnice v skladu z zakonom.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

1.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;

2.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja zavarovalnice;

3.

katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;

4.

ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;

5.

glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;

6.

katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;

7.

katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;

8.

katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;

9.

iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec in jih lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3)

Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital zavarovalnice, vključno z lastnimi delnicami.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

33. člen

(izjeme pri ugotavljanju kvalificiranega deleža)

(1)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

1.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo v običajno kratkem poravnalnem obdobju in

2.

delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina.

(2)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice zavarovalnice, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja družba za upravljanje in

2.

družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov oziroma aktom države članice investicijskega podjetja, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice zavarovalnice, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če so izpolnjeni pogoji:

1.

investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti;

2.

investicijsko podjetje:

-

uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice zavarovalnice z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali z uporabo elektronskega načina,

-

je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, oziroma v aktu države članice družbe za upravljanje, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje;

3.

investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5)

Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.

je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnik delnic zavarovalnice z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje in

2.

investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6)

Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, če so izpolnjeni ti pogoji:

1.

banka ali investicijsko podjetje je v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov oziroma aktom države članice, s katerim se v pravni red te države prenaša Direktiva 2004/39/ES upravičeno opravljati storitev izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

2.

banka ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne uresničuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov zavarovalnice;

3.

banka ali investicijsko podjetje delnice odsvoji v enem letu po pridobitvi.

34. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža vključuje:

1.

višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;

2.

druge podatke iz 478. člena tega zakona, ki jih vključuje vsaka zahteva.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti dokaze in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena tega zakona.

35. člen

(posvetovanje z nadzornimi organi)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

zavarovalnica te države članice,

2.

kreditna institucija, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje te države članice ali

3.

oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.

kreditna institucija, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje Republike Slovenije ali

2.

oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor se z nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije o primernosti bodočih kvalificiranih imetnikov, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav družb v isti skupini in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 36. člena tega zakona.

(4)

Če se Agencija za zavarovalni nadzor po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje z nadzornimi organi, obrazložitev odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih vključuje vsaka obrazložitev odločbe, vključuje tudi stališča Agencije za zavarovalni nadzor o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5)

Če je bodoči kvalificirani imetnik nadzorovana finančna družba tretje države, se zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža priloži tudi soglasje oziroma mnenje nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

36. člen

(presoja primernosti bodočega kvalificiranega imetnika)

(1)

Za zagotovitev varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, Agencija za zavarovalni nadzor pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki ga bo verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje zavarovalnice, če bo pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, presoja primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

1.

ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;

2.

ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati zavarovalnico ali drugače vplivati na poslovanje zavarovalnice, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva;

3.

finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje zavarovalnica;

4.

verjetnih posledic, če bo bodoči kvalificirani imetnik pridobil kvalificirani delež, ki se zahteva, za sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v tem zakonu.

(2)

Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali bo zavarovalnica sposobna ravnati v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene s tem zakonom, pri čemer je še posebno pomembno, ali ima skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med nadzornimi organi in razmejitev pristojnosti ter odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi.

(3)

Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor presoja tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:

1.

je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali

2.

bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.

(4)

Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija za zavarovalni nadzor ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5)

Če Agencija za zavarovalni nadzor hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti zavarovalnici, vse bodoče kvalificirane imetnike obravnava nediskriminatorno.

37. člen

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če:

1.

bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2.

na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki se zahteva, da bo:

-

ogrožena sposobnost zavarovalnice ravnati v skladu s pravili o upravljanju tveganj ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v tem zakonu,

-

ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi;

3.

obstajajo razlogi za sum, da:

-

je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki se zahteva, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ali izveden poskus tega dejanja ali

-

bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma.

4.

bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega in sedmega odstavka 483. člena tega zakona, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo primernosti po merilih iz prejšnjega člena.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in uresničevanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med nadzornimi organi.

38. člen

(rok za pridobitev deleža na katerega se nanaša dovoljenje)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor naloži bodočemu kvalificiranemu imetniku z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža, da v roku, ki ga določi, pridobi delnice zavarovalnice, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija za zavarovalni nadzor določila ta rok.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3)

Bodoči kvalificirani imetnik zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vloži pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena.

39. člen

(prenehanje veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic zavarovalnice, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor po prejšnjem členu določila rok za pridobitev delnic zavarovalnice in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3)

Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice zavarovalnice tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice.

(5)

O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža Agencija za zavarovalni nadzor izda ugotovitveno odločbo.

40. člen

(glasovalne pravice iz delnic zavarovalnice, pridobljenih v nasprotju z zakonom)

(1)

Imetnik iz delnic zavarovalnice, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2)

Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna:

1.

če imetnik na podlagi delnic dosega ali presega 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki je 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, odšteje ena delnica;

2.

če imetnik na podlagi delnic presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki je zgornja meja razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3)

Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic zavarovalnice.

(4)

Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in če Agencija za zavarovalni nadzor to dovoljenje izda, z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža imetnik pridobi glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki pomenijo delež, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5)

Zavarovalnica pred zasedanjem skupščine preveri, ali je imetnik pridobil dovoljenje za kvalificirani delež, in o tem obvesti predsednika skupščine.

(6)

V primeru iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo ta člen ter 41. in 42. člen tega zakona. Prvi do peti odstavek tega člena ter 41. in 42. člen tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zavarovalnice. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko izvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja zavarovalnice.

41. člen

(odredba o odsvojitvi delnic)

(1)

Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji (v nadaljnjem besedilu: odredba o odsvojitvi delnic). V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija za zavarovalni nadzor določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Ne glede na tretji odstavek prejšnjega člena Agencija za zavarovalni nadzor, kadar neupravičeni imetnik dosega ali presega 90% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu zavarovalnice, v odredbi o odsvojitvi delnic določi, da do odsvojitve delnic glasovalne pravice iz delnic, ki jih ima neupravičeni imetnik v nasprotju s tem zakonom, izvršuje Agencija za zavarovalni nadzor.

(2)

Neupravičeni imetnik do poteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:

1.

poročilo o odsvojitvi delnic, ki vključuje podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in

2.

dokaze o odsvojitvi.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da pojasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija za zavarovalni nadzor v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku se smiselno uporablja 480. člen tega zakona.

(4)

Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če:

1.

neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena;

2.

je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)

Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.

42. člen

(odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic)

(1)

Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija za zavarovalni nadzor v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile odsvojene po odredbi o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj) izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic zavarovalnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove zavarovalnici, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2)

Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna tako, da se od števila delnic, s katerimi je imetnik dosegel kvalificirani delež, odšteje ena delnica.

(3)

Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic vključuje:

1.

podatke o neupravičenem imetniku, če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju;

2.

število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4)

Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic zavarovalnice se vroči tudi zavarovalnici. Zavarovalnica od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5)

Če je zavarovalnica v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, zavarovalnica dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplača novemu imetniku v osmih dneh po tistem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

42.a člen

(odločba o prisilni prodaji delnic)

(1)

Če neupravičeni imetnik v roku, določenem v odredbi za odsvojitev delnic, ne odsvoji delnic zavarovalnice, na podlagi katerih je dosegel ali presegel kvalificirani delež, imetniku delnic, ki je predhodno pridobil dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če neupravičeni imetnik v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic iz 42. člena tega zakona ne odsvoji delnic, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, imetniku, ki je predhodno pridobil dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, Agencija za zavarovalni nadzor neupravičenemu imetniku izda odločbo o začetku postopka za prisilno prodajo delnic.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi dokončne odločbe o začetku postopka za prisilno prodajo delnic z odločbo imenuje skrbnika za prodajo delnic. Skrbnik za prodajo delnic je lahko borznoposredniška hiša, odvetniška družba ali odvetnik, stečajni upravitelj, likvidacijski upravitelj ali druga strokovno usposobljena oseba za prodajo delnic.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor v odločbi o imenovanju skrbnika za prodajo delnic določi:

1.

delnice, ki so predmet prisilne prodaje,

2.

obseg pravic iz delnic, ki jih lahko izvršuje skrbnik za prodajo,

3.

višino nadomestila, do katerega je upravičen skrbnik za prodajo za svoje delo,

4.

morebitne druge pogoje in omejitve, ki jih mora skrbnik za prodajo upoštevati pri prodaji.

(4)

Prodaja delnic se zagotovi na podlagi preglednega postopka prodaje tako, da se:

1.

zagotovita pravilnost in celovitost informacij v zvezi s prodajo;

2.

prepreči neupravičeno favoriziranje ali diskriminacija posameznih morebitnih kupcev;

3.

opravi prodaja pod tržnimi pogoji ob upoštevanju posameznih okoliščin primera in v skladu z veljavnimi predpisi;

4.

prepreči morebitno nasprotje interesov;

5.

doseže najvišja možna prodajna cena.

(5)

Če se v skladu z načeli iz prejšnjega odstavka prodaja kvalificirani delež, je lahko pridobitelj kvalificiranega deleža samo oseba, ki je pridobila dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v skladu z 31. členom tega zakona.

(6)

Skrbnik za prodajo Agencijo za zavarovalni nadzor o postopku prodaje redno obvešča.

(7)

Skrbnik za prodajo delnic je upravičen do povračila potrebnih stroškov v zvezi s prodajo in do nadomestila za svoje delo. O povračilu stroškov, vključno z višino nadomestila za delo skrbnika za prodajo, odloči Agencija za zavarovalni nadzor s sklepom. Na predlog skrbnika za prodajo lahko Agencija za zavarovalni nadzor o že nastalih stroških odloči še pred koncem prodaje (vmesni sklep o stroških).

(8)

Stroški prodaje, vključno z nadomestilom za delo skrbnika za prodajo, se izplačajo iz prejete kupnine za delnice, še preden se ta izroči kvalificiranemu imetniku. Stroške na podlagi vmesnega sklepa založi Agencija za zavarovalni nadzor.

(9)

O končanem postopku prodaje delnic izda Agencija za zavarovalni nadzor ugotovitveno odločbo.

42.b člen

(periodično plačilo denarnega zneska)

(1)

Če neupravičeni imetnik kvalificiranega deleža ne odsvoji delnic zavarovalnice, na podlagi katerih je dosegel ali presegel kvalificirani delež v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi deleža, lahko Agencija za zavarovalni nadzor neupravičenemu imetniku naloži periodično plačilo denarnega zneska.

(2)

Periodično plačilo denarnega zneska se določi za vsak dan, dokler neupravičeni imetnik ne odsvoji deležev. Višina dnevnega zneska ne sme presegati 10.000 eurov in se določi upoštevaje vse okoliščine izvršitve kršitve, zlasti pa:

-

resnost in trajanje kršitve;

-

finančni položaj kršitelja;

-

pridobljeni dobiček ali izgubo, ki je bila s kršitvijo preprečena, če ju je mogoče opredeliti;

-

sodelovanje kršitelja v postopku;

-

predhodne kršitve in morebitne sistemske posledice kršitve.

(3)

Vsota periodičnih denarnih zneskov ne sme presegati 3.000.000 eurov, če je neupravičeni imetnik pravna oseba, in 500.000 eurov, če je neupravičeni imetnik fizična oseba.

43. člen

(delničarski sporazum)

(1)

Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v zavarovalnici, in sklenejo sporazum o usklajenem uresničevanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), v osmih dneh po sklenitvi o tem sporazumu obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)

Delničarji zavarovalnice, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v zavarovalnici in nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), pred sklenitvijo tega sporazuma pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3)

Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic zavarovalnice, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)

Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi če:

1.

namerava h kvalificiranemu delničarskemu sporazumu pristopiti nov udeleženec ali

2.

bi po sklenitvi delničarskega sporazuma iz prvega odstavka tega člena zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v zavarovalnici.

(5)

Določbe 31., 34. do 42.b člena ter 45. in 47. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delničarskega sporazuma.

44. člen

(drugi primeri pridobitve položaja nadrejene osebe)

(1)

Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe zavarovalnice, pridobi pred sklenitvijo tega pravnega posla dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 31. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar zavarovalnice oziroma kakšen delež delnic zavarovalnice ima.

(2)

Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 34. do 42. člen ter 45. in 47. člen tega zakona.

45. člen

(odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 37. člena tega zakona.

(2)

Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 40. člena tega zakona.

46. člen

(pogojni odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža)

(1)

Z odločbo o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če kvalificirani imetnik v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil novih ravnanj, zaradi katerih bodo nastopile okoliščine, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če kvalificirani imetnik v preizkusnem obdobju stori novo ravnanje, zaradi katerega nastopijo okoliščine, zaradi katerih je mogoče odvzeti dovoljenje.

47. člen

(obvestila kvalificiranega imetnika Agenciji za zavarovalni nadzor)

(1)

Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odsvojiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(2)

Če se delež kvalificiranega imetnika zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj zmanjša pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, kvalificirani imetnik o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(3)

Kvalificirani imetnik obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, o vsaki drugi statusni spremembi in vsaki drugi spremembi, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje meril o primernosti, določenih v 36. členu tega zakona.

(4)

Nadrejeni zavarovalni holding in mešani zavarovalni holding, ki imata v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj zavarovalnici nadrejene družbe, obvestita Agencijo za zavarovalni nadzor tudi o vsaki spremembi članov njunega poslovodstva.

48. člen

(predpis o kvalificiranih imetnikih)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:

1.

podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 36. člena tega zakona;

2.

podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki jih je treba priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

3.

podrobnejšo vsebino, način in rok pošiljanja obvestil iz prejšnjega člena.

49. člen

(predhodno pisno obvestilo o nameri pridobitve kvalificiranega deleža v tuji finančni družbi)

(1)

Zavarovalnica pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici oziroma drugi finančni družbi s sedežem v tretji državi o nameri pisno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj dva meseca pred pridobitvijo.

(2)

Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka pred vsako nadaljnjo pridobitvijo, na podlagi katere bo dosegla ali presegla mejo 20%, ene tretjine ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu zavarovalnice ali finančne družbe tretje države ali na podlagi katerega bo zavarovalnica postala obvladujoča družba zavarovalnice ali finančne družbe tretje države, o nameri pisno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor najmanj tri mesece pred pridobitvijo.

(3)

Če namerava zavarovalnica odsvojiti delnice oziroma poslovne deleže tako, da bi se njen delež v zavarovalnici ali finančni družbi tretje države zmanjšal pod mejo iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, o tem predhodno obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(4)

Predhodnemu pisnemu obvestilu iz prvega ali drugega odstavka tega člena je treba priložiti:

1.

seznam imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici ali finančni družbi tretje države s podatki o njihovih deležih ter prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za vsakega izmed njih;

2.

prevod overjenega izpiska iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra za zavarovalnico ali finančno družbo tretje države;

3.

letni poročili zavarovalnice ali finančne družbe tretje države za zadnji dve poslovni leti;

4.

če je zavarovalnica ali finančna družba tretje države po predpisih države sedeža zavezana za revizijo: revizorjevo poročilo z mnenjem o letnem poročilu za zadnji dve poslovni leti;

5.

seznam oseb, ki so povezane z zavarovalnico ali finančno družbo tretje države z opisom načina povezav;

6.

strategijo upravljanja zavarovalnice ali finančne družbe tretje države s presojo ekonomske učinkovitosti naložbe.

2.5. Sistem upravljanja zavarovalnice

50. člen

(zanesljiv in učinkovit sistem upravljanja)

(1)

Zavarovalnica vzpostavi in uresničuje zanesljiv in učinkovit sistem upravljanja, ki obsega najmanj:

1.

pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti;

2.

učinkovit sistem prenosa informacij;

3.

učinkovite in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja zavarovalnice integrirane ključne funkcije upravljanja. Ključne funkcije upravljanja so funkcija upravljanja tveganj, funkcija spremljanja skladnosti, funkcija notranje revizije in aktuarska funkcija;

4.

učinkovito ter v organizacijsko strukturo in procese upravljanja vključeno funkcijo, s katero zavarovalnica zagotovi pravilno izvajanje politik in postopkov za distribucijo zavarovalnih produktov. Za izvajanje te funkcije uprava zavarovalnice imenuje odgovorno osebo, ki je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja;

5.

strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja tveganj;

6.

ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, ki so usklajeni z njenimi sistemi, viri in postopki, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta. V ta namen uporablja ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke ter zlasti vzpostavi in upravlja omrežne in informacijske sisteme v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti v finančnem sektorju in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno s Popravkom Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 2024/90634 z dne 25. 10. 2024).

(2)

Zavarovalnica ima pisno opredeljena pravila sistema upravljanja, ki določajo najmanj način upravljanja tveganj, spremljanje skladnosti, sistem notranjih kontrol, notranjo revizijo, aktuarsko funkcijo, distribucijo zavarovalnih produktov in izločene posle, če zavarovalnica del poslovanja prenese na drugo osebo. Pravila sistema upravljanja so pregledna in razumljiva.

(3)

Pravila sistema upravljanja so predmet rednega, najmanj letnega pregleda. Pravila sistema upravljanja predhodno potrdi upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice s soglasjem nadzornega sveta zavarovalnice.

(4)

Zavarovalnice vzpostavijo, vzdržujejo in posodabljajo evidenco vse dokumentacije v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov in imenovanjem odgovorne osebe za funkcijo distribucije.

(5)

Sistem upravljanja je sorazmeren naravi, obsegu in zahtevnosti poslov zavarovalnice.

(6)

Zavarovalnica na področju sistema upravljanja poleg tega zakona upošteva tudi akte in regulativne tehnične standarde, ki jih sprejme Evropska komisija na podlagi 50. člena Direktive 2009/138/ES, ter druge pravne akte na ravni EU in na ravni Republike Slovenije, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

51. člen

(funkcija)

V okviru sistema upravljanja funkcija pomeni sposobnost zavarovalnice za opravljanje praktičnih nalog.

52. člen

(nosilci ključnih funkcij)

(1)

Nosilec ključne funkcije zavarovalnice je oseba, ki jo je upravni odbor ali uprava s soglasjem nadzornega sveta pooblastil kot osebo, ki je odgovorna za eno ali več ključnih funkcij zavarovalnice.

(2)

Nosilec ključne funkcije je lahko le oseba, ki ves čas opravljanja funkcije izpolnjuje pogoje glede sposobnosti in primernosti:

1.

je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za zanesljivo in preudarno opravljanje nalog ključne funkcije;

2.

ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;

3.

nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;

4.

ni oseba, ki v zavarovalnici opravlja funkcijo člana uprave ali prokurista;

5.

ni oseba, za katero je Agencija za zavarovalni nadzor v zadnjih petih letih zavarovalnici pravnomočno naložila odvzem pooblastila za ključno funkcijo zaradi hujše kršitve 4. oziroma 8. poglavja tega zakona;

6.

je oseba dobrega ugleda in integritete.

(3)

Nosilec funkcije notranje revizije poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjuje tudi pogoj iz 163. člena tega zakona. Nosilec aktuarske funkcije poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, izpolnjuje tudi pogoje, ki so navedeni v 169. členu tega zakona.

(4)

O podelitvi pooblastila nosilcu ključne funkcije zavarovalnica v roku osmih dni, od podelitve pooblastila, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor. V obvestilu navede tudi utemeljitve glede sposobnosti in primernosti oziroma vse potrebne informacije za oceno sposobnosti in primernosti novo pooblaščenega nosilca ključne funkcije.

(5)

Če v zvezi z nosilcem ključne funkcije nastopijo okoliščine, da nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka tega člena, mu zavarovalnica odvzame pooblastilo za ključno funkcijo.

(6)

Zavarovalnica v roku osmih dni od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije Agencijo za zavarovalni nadzor pisno obvesti o razlogih, ki so privedli do odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije.

(7)

Nosilec ključne funkcije v roku osmih dni od dne, ko je po lastni volji prenehal opravljati naloge ključne funkcije, obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o razlogih za prenehanje opravljanja nalog ključne funkcije.

(8)

V primeru odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma prenehanja opravljanja nalog nosilca ključne funkcije zavarovalnica pooblasti novega nosilca ključne funkcije v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v treh mesecih od dneva odvzema pooblastila nosilcu ključne funkcije oziroma od dneva prenehanja opravljanja nalog ključne funkcije.

(9)

Za namen ugotavljanja in nadzora nad izpolnjevanjem pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena od nosilca ključne funkcije, lahko pa jih pridobita iz kazenske evidence.

(10)

Za namen ugotavljanja in nadzora izpolnjevanja pogojev nosilcev ključnih funkcij Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita podatke iz 3. točke drugega odstavka tega člena iz poslovnega registra oziroma druge evidence.

(11)

Za osebe, ki niso državljani Republike Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in zavarovalnica pridobita kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov držav, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred pooblastitvijo za nosilca ključne funkcije.

53. člen

(kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij)

(1)

Kršitve nalog nosilcev ključnih funkcij pomenijo kršitev nalog nosilcev ključnih funkcij, kot jih za posamezno ključno funkcijo v 4. oziroma 8. poglavju določa ta zakon.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži zavarovalnici odvzem pooblastila nosilcu ključne funkcije in pooblastitev novega nosilca ključne funkcije, če:

-

nosilec ključne funkcije ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena,

-

nosilec ključne funkcije huje krši naloge, določene s tem zakonom.

(3)

Če nosilec ključne funkcije stori hujšo kršitev, opredeljeno v četrtem odstavku tega člena, zavarovalnica odvzame tej osebi pooblastilo za ključno funkcijo in o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor v skladu s šestim odstavkom prejšnjega člena.

(4)

Kršitev nalog nosilca ključne funkcije ima značilnost hujše kršitve, če:

1.

je zaradi kršitve nalog nosilca ključne funkcije ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu s pravili o obvladovanju tveganj ali

2.

nosilec ključne funkcije ponovno stori kršitev vsaj enkrat v treh letih po storitvi istovrstne kršitve.

(5)

Agencija za zavarovalni nadzor izreče nosilcu ključne funkcije opomin, če krši obveznosti iz 4. ali 8. poglavja tega zakona, ki se nanašajo na naloge nosilca ključne funkcije, in niso podani pogoji za odvzem pooblastila.

2.6. Organi vodenja in nadzora zavarovalnice

2.6.1. Skupne določbe

54. člen

(izbira sistema upravljanja zavarovalnice)

(1)

Zavarovalnica lahko izbere dvotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja zavarovalnice z upravnim odborom.

(2)

Za upravo in nadzorni svet zavarovalnice se uporablja ta zakon in določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo upravo oziroma nadzorni svet delniške družbe. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe uporabljajo smiselno, pri čemer se ne uporablja določbe, ki ureja udeležbo članov uprave pri dobičku.

(3)

Določbe tega zakona, ki veljajo za člane organov vodenja in nadzora, vključno s pogoji, določenimi v 57. in 67. členu tega zakona, veljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev. Pri izreku ukrepa iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona se v primeru člana nadzornega sveta, ki je predstavnik delavcev, namesto skupščine zavarovalnice upošteva organ, ki je imenoval predstavnika delavcev v nadzorni svet zavarovalnice. Pri izreku ukrepa iz 5. točke prvega odstavka 308. člena in 4. točke prvega odstavka 312. člena tega zakona se v primeru člana uprave, ki je predstavnik delavcev, namesto nadzornega sveta zavarovalnice upošteva organ, ki je imenoval predstavnika delavcev v upravo zavarovalnice.

(4)

Kadar ta zakon ne določa drugače, se za upravni odbor zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu zavarovalnice, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi zavarovalnice. Za posameznega člana upravnega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o članu nadzornega sveta zavarovalnice, za posameznega izvršnega direktorja pa določbe o članu uprave.

(5)

Za izvršne direktorje in člane upravnega odbora zavarovalnice z enotirnim sistemom upravljanja veljajo posebna pravila:

1.

upravni odbor zavarovalnice imenuje najmanj dva izvršna direktorja;

2.

za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora zavarovalnice;

3.

člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov zavarovalnice.

(6)

Za upravljanje, nadzor in nosilce ključnih funkcij zavarovalnice se uporabljajo:

1.

določbe 2.5. in 2.6. oddelka tega zakona,

2.

akt, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega odstavka 50. člena Direktive 2009/138/ES, in

3.

predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

55. člen

(predpis o članih uprave)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobno dokumentacijo, s katero kandidat za člana uprave zavarovalnice izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 57. člena tega zakona.

2.6.2. Uprava zavarovalnice

56. člen

(uprava zavarovalnice)

(1)

Uprava zavarovalnice ima najmanj dva člana, ki zavarovalnico skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave zavarovalnice oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje zavarovalnice za celoten obseg poslov iz dejavnosti zavarovalnice.

(2)

Člani uprave zavarovalnice opravljajo posle vodenja zavarovalnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.

(3)

Najmanj en član uprave zavarovalnice ima znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave zavarovalnice.

(4)

Uprava zavarovalnice vodi posle zavarovalnice v Republiki Sloveniji.

(5)

Uprava zavarovalnice je sestavljena tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje zavarovalnice.

57. člen

(pogoji za člana uprave zavarovalnice)

(1)

Član uprave zavarovalnice je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov zavarovalnice;

2.

ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;

3.

nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja;

4.

je oseba dobrega ugleda in integritete.

(2)

Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka je izpolnjen, če ima oseba zadostno teoretično in praktično znanje za vodenje zavarovalnih poslov. Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov zavarovalnice oziroma družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)

Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor od kandidata za člana uprave zavarovalnice, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.

(4)

Podatke iz 3. točke prvega odstavka tega člena pridobi Agencija za zavarovalni nadzor iz poslovnega registra.

(5)

Za tuje državljane pridobi Agencija za zavarovalni nadzor kot zadosten dokaz glede 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena enakovredne dokumente pristojnih organov države, v katerih je tuji državljan prebival v zadnjih desetih letih pred imenovanjem za člana uprave zavarovalnice.

(6)

Kadar pristojni organ države članice ali tretje države, v kateri ima ali je imel bivališče tuji državljan, ne posreduje podatkov iz prejšnjega odstavka, ima enakovredno veljavo izjava tujega državljana, overjena pri notarju.

(7)

Dokumenti iz petega in šestega odstavka tega člena se predložijo v roku treh mesecev od njihove izdaje.

58. člen

(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave zavarovalnice)

(1)

Nadzorni svet odloča o imenovanju določene osebe za člana uprave zavarovalnice, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(2)

Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave zavarovalnice učinkuje:

1.

pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije; in

2.

pod razveznim pogojem, ki nastopi, če:

-

ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave zavarovalnice ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne, ali

-

Agencija za zavarovalni nadzor zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

59. člen

(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice)

(1)

Funkcije člana uprave zavarovalnice ne sme nastopiti niti opravljati oseba, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice kandidat za člana uprave priloži:

1.

dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 57. člena tega zakona,

2.

sklep nadzornega sveta zavarovalnice o imenovanju za člana uprave zavarovalnice.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko odloči, da kandidat za člana uprave zavarovalnice v postopku odločanja o dovoljenju opravi predstavitev vodenja poslov zavarovalnice.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalnice in če je bil imenovan v skladu z 58. členom tega zakona.

(5)

Agencija za zavarovalni nadzor podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata Agencija za zavarovalni nadzor pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje EIOPA glede morebitnih ukrepov in sankcij, ki so jih izrekli drugi pristojni organi.

(6)

Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice preneha veljati, če:

-

osebi preneha funkcija člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša, ali

-

oseba v treh mesecih od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice ni začela opravljati funkcije člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša. Kadar oseba pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice v ustanavljanju, začne rok iz prejšnjega stavka teči z dnem vpisa zavarovalnice v sodni register, vendar dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave preneha najkasneje takrat, ko preneha veljavnost dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov.

(7)

Nadzorni svet zavarovalnice Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave zavarovalnice, najpozneje v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

(8)

Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice preneha veljati, Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

60. člen

(prokura)

(1)

Zavarovalnica lahko podeli prokuro in jo vpiše v sodni register le osebi, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(2)

Če je bilo članu uprave zavarovalnice odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, zavarovalnica tej osebi pet let od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja ne sme podeliti prokure in prokure ne sme vpisati v sodni register.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor z odredbo naloži upravi in nadzornemu svetu zavarovalnice, da razreši prokurista, če:

-

ta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona,

-

je kršen prejšnji odstavek.

61. člen

(dolžnosti članov uprave)

(1)

Člani uprave zavarovalnice zagotovijo, da zavarovalnica posluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter drugimi zakoni, ki urejajo poslovanje zavarovalnice, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

(2)

Člani uprave zavarovalnice solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)

Posamezni član uprave zavarovalnice je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:

1.

da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti samostojno in:

-

je na seji uprave zavarovalnice predlagal, da se opravijo, a so drugi člani uprave zavarovalnice temu nasprotovali, ali

-

član uprave zavarovalnice, ki je bil v notranjem razmerju med člani uprave odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je podana kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali

2.

da za kršitev določbe prvega odstavka tega člena kljub potrebni profesionalni skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.

62. člen

(obveščanje nadzornega sveta)

(1)

Uprava zavarovalnice nemudoma pisno obvesti nadzorni svet zavarovalnice:

1.

če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost zavarovalnice;

2.

če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov oziroma prepoved opravljanja posameznih zavarovalnih poslov;

3.

če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni lastni viri sredstev ne dosegajo zahtevanega solventnostnega kapitala;

4.

če se finančni položaj zavarovalnice spremeni tako, da primerni osnovni lastni viri sredstev ne dosegajo zahtevanega minimalnega kapitala;

5.

o ugotovitvah Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico.

(2)

Član uprave zavarovalnice nadzorni svet nemudoma pisno obvesti:

1.

da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb;

2.

o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža;

3.

o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.

63. člen

(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če:

1.

je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

2.

uprava zavarovalnice, katere član je, krši obveznosti iz 158. člena tega zakona, razen če član uprave zavarovalnice dokaže katerega od oprostilnih razlogov, navedenih v tretjem odstavku 61. člena tega zakona;

3.

član uprave zavarovalnice huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 61. člena tega zakona;

4.

je član uprave zavarovalnice pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja;

5.

član uprave zavarovalnice ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 57. člena tega zakona.

(2)

Kršitev obveznosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena ima značilnost hujše kršitve, če:

1.

je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost zavarovalnice ali

2.

član uprave zavarovalnice stori kršitev enakih značilnosti že drugič v obdobju dveh let, pri čemer se ne zahteva, da bi bila prej storjena kršitev že pravnomočno ugotovljena.

64. člen

(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)

Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice lahko Agencija za zavarovalni nadzor hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija za zavarovalni nadzor in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave zavarovalnice v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

65. člen

(opomin)

Agencija za zavarovalni nadzor izreče članu uprave zavarovalnice opomin, če član uprave zavarovalnice krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 61. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

2.6.3. Nadzorni svet zavarovalnice

66. člen

(člani nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)

Funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice ne more opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima zavarovalnica več kot 5% delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in ki nima položaja podrejene družbe znotraj skupine kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate.

(2)

Ne glede na zakon, ki ureja gospodarske družbe, lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, ali drugega organa nadzora samo v zavarovalnicah in drugih družbah, ki so vključene v skupino kot jo opredeljuje zakon, ki ureja finančne konglomerate, to funkcijo opravlja:

1.

če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije, razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve, ne prejema posebnega plačila: v neomejenem številu nadzornih svetov zavarovalnic in drugih družb, vključenih v to skupino,

2.

v drugih primerih: v skupno sedmih nadzornih svetih zavarovalnic in drugih družb, vključenih v to skupino.

(3)

Nadzorni svet zavarovalnice je sestavljen tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.

67. člen

(pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)

Za člana nadzornega sveta zavarovalnice je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice;

2.

ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja;

3.

nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja in

4.

je oseba dobrega ugleda in integritete.

(2)

Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor zahteva od uprave zavarovalnice, da skliče skupščino zavarovalnice in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta zavarovalnice, če:

1.

član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta;

2.

z imenovanjem člana nadzornega sveta zavarovalnice v nadzornem svetu zavarovalnice ni zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor članu nadzornega sveta zavarovalnice z odločbo prepove opravljati funkcijo, če član nadzornega sveta ob imenovanju ali po nastopu funkcije ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona.

(5)

Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice se smiselno uporabljajo določbe 10.3.3. pododdelka tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja. Pravnomočno odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor vroči tudi zavarovalnici.

68. člen

(pristojnosti nadzornega sveta zavarovalnice)

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ima nadzorni svet zavarovalnice tudi naslednje pristojnosti:

1.

daje soglasje upravi k poslovni strategiji zavarovalnice;

2.

daje soglasje upravi k finančnemu načrtu zavarovalnice;

3.

daje soglasje upravi k pisnim pravilom sistema upravljanja iz drugega odstavka 50. člena tega zakona;

4.

daje soglasje upravi k strategiji dela notranje revizije in letnemu načrtu dela notranje revizije;

5.

odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

69. člen

(dolžnosti članov nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)

Člani nadzornega sveta zavarovalnice:

1.

nadzirajo primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije;

2.

obravnavajo ugotovitve Agencije za zavarovalni nadzor, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico;

3.

preverjajo letna in druga finančna poročila in o tem izdelajo pisno poročilo skupščini delničarjev zavarovalnice;

4.

obrazložijo skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu zavarovalnice.

(2)

Člani nadzornega sveta zavarovalnice solidarno odgovarjajo zavarovalnici za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

(3)

Posamezen član nadzornega sveta je prost odškodninske odgovornosti za škodo iz drugega odstavka tega člena, če dokaže enega od naslednjih oprostilnih razlogov:

1.

da dejanj, določenih v prvem odstavku tega člena, ni mogel opraviti samostojno in:

-

je na seji nadzornega sveta predlagal, da se opravijo, a so drugi člani nadzornega sveta temu nasprotovali, ali

-

član nadzornega sveta, ki je bil v notranjem razmerju med člani nadzornega sveta odgovoren za področje poslovanje zavarovalnice, na katerem je podana kršitev, iz katere izhaja škoda, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag, ali

2.

da za kršitev prvega odstavka tega člena kljub potrebni profesionalni skrbnosti ni mogel vedeti ali je ni mogel preprečiti.

(4)

Član nadzornega sveta zavarovalnice Agencijo za zavarovalni nadzor obvesti nemudoma:

1.

da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb;

2.

o pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

70. člen

(revizijska komisija)

Nadzorni svet zavarovalnice imenuje revizijsko komisijo.

2.7. Redna likvidacija zavarovalnice

71. člen

(sklep skupščine o likvidaciji zavarovalnice)

(1)

Skupščina zavarovalnice lahko sprejme sklep o prenehanju zavarovalnice in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji).

(2)

Skupščina zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prejšnjega odstavka šele po pridobitvi mnenja Agencije za zavarovalni nadzor.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor v mnenju iz drugega odstavka tega člena oceni ustreznost jamstev za zavarovanje terjatev upnikov zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor izda mnenje v roku 30 dni po prejemu zahteve za izdajo mnenja. Če Agencija za zavarovalni nadzor mnenja ne izda v roku 30 dni, lahko skupščina zavarovalnice takoj po izteku tega roka sprejme sklep o likvidaciji.

(4)

Za likvidacijo zavarovalnice na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v 2.7. oddelku tega zakona drugače določeno. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje se določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, uporabljajo smiselno.

(5)

Za likvidacijo zavarovalnice, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi drugi odstavek 329. člena in 335. do 339. člen tega zakona, če ni v šestem odstavku tega člena določeno drugače.

(6)

Likvidacijski upravitelj objavi sklep o likvidaciji v obliki povzetka v Uradnem listu EU in dveh dnevnih časopisih, ki izhajata na celotnem območju države članice, v kateri ima zavarovalnica podružnico.

72. člen

(likvidacijski upravitelj zavarovalnice)

(1)

Za likvidacijskega upravitelja zavarovalnice je lahko imenovana le fizična oseba, ki ima dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave v tej zavarovalnici.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za likvidacijskega upravitelja zavarovalnice imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave v tej zavarovalnici, če pred nastopom funkcije pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice.

(3)

Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja zavarovalnice velja samo za likvidacijo tiste zavarovalnice, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

73. člen

(omejitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Uprava zavarovalnice obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o sklepu o likvidaciji naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:

1.

omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije zavarovalnice;

2.

določi, v kolikšnem obsegu se za zavarovalnico v likvidaciji uporabljajo pravila tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

(3)

Po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena lahko zavarovalnica opravlja samo še tiste posle, ki so določeni s to odločbo, in druge posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

(4)

Če Agencija za zavarovalni nadzor izda odločbo iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici, ki ima podružnico v državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(5)

Če zaradi zaščite interesov strank zavarovalnice oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice takoj po izdaji odločbe.

74. člen

(ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Če skupščina zavarovalnice odloči, da zavarovalnica deluje dalje, lahko zavarovalnica ponovno začne opravljati zavarovalne posle samo, če ponovno pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

75. člen

(prenehanje opravljanja zavarovalnih poslov zaradi spremembe dejavnosti zavarovalnice)

(1)

Določbe 2.7. oddelka tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če skupščina zavarovalnice sprejme sklep, s katerim se dejavnost zavarovalnice spremeni tako, da zavarovalnica ne opravlja več zavarovalnih poslov.

(2)

Pri smiselni uporabi se namesto:

1.

»sklep o likvidaciji« uporabi »sklep o spremembi dejavnosti«;

2.

»posli, ki so potrebni za izvedbo likvidacije« uporabi »posli, ki so potrebni za izpolnitev obveznosti iz že sklenjenih zavarovalnih poslov«.

2.8. Družba za vzajemno zavarovanje

2.8.1. Splošne določbe

76. člen

(pojem)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje je pravna oseba, ki opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti in je za opravljanje teh poslov pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko v skladu z drugim odstavkom 81. člena tega zakona opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane, če tako določa statut ali drugi akt družbe.

77. člen

(firma)

Firma družbe za vzajemno zavarovanje vsebuje označbo, da gre za družbo za vzajemno zavarovanje (»d.v.z.«).

2.8.2. Ustanovitev družbe za vzajemno zavarovanje

78. člen

(ustanovitev)

Družba za vzajemno zavarovanje se ustanovi tako, da ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut in vplačajo ustanovni kapital.

79. člen

(statut)

(1)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje je izdelan v obliki notarskega zapisa.

(2)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa:

1.

firmo in sedež družbe;

2.

vrste zavarovalnih poslov, ki jih bo družba za vzajemno zavarovanje opravljala;

3.

obliko in način objav, pomembnih za družbo oziroma za člane;

4.

začetek in prenehanje članstva;

5.

ali družba opravlja zavarovalne posle tudi za nečlane;

6.

višino ustanovnega kapitala ter pogoje in način vračila sredstev, vplačanih za oblikovanje ustanovnega kapitala;

7.

pogoje in način vplačila sredstev članov ter izplačila sredstev članom;

8.

višino ter način oblikovanja varnostnih rezerv;

9.

merila za delitev dobička;

10.

pogoje in način uporabe dobička oziroma kritja izgub;

11.

ali posluje po načelu naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe;

12.

sistem upravljanja (enotirni ali dvotirni);

13.

število članov organov vodenja ali nadzora;

14.

mandatno dobo članov organa vodenja ali nadzora;

15.

ali je skupščina družbe organizirana kot skupščina članov ali kot skupščina zastopnikov;

16.

če je skupščina organizirana kot skupščina zastopnikov, ureditev volitev v skupščino zastopnikov;

17.

najmanjše število članov skupščine, ki lahko uresničujejo manjšinske pravice;

18.

način prenehanja družbe;

19.

pravila in postopke v zvezi s prispevki članov, premijami članov in nečlanov ter z izvedbo naknadnih vplačil.

(3)

Druga vprašanja, ki so pomembna za družbo za vzajemno zavarovanje in niso urejena s statutom, se lahko v skladu s tem zakonom uredijo v drugih aktih družbe.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor družbi za vzajemno zavarovanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov tudi, če so ali bi bili zaradi določb statuta lahko ogroženi interesi članov.

(5)

Družba za vzajemno zavarovanje ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, ki je temelj za pridobitev članstva v družbi, članu omogoči vpogled v veljavni statut v pisni ali elektronski obliki ter mu omogoči vpogled v nadaljnje spremembe statuta.

80. člen

(vpis v sodni register)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register.

(2)

Pri družbi za vzajemno zavarovanje se v sodni register vpišejo podatki, ki se v sodni register vpišejo, kadar je subjekt vpisa delniška družba, razen podatkov o številu delnic ter o ustanoviteljih, delničarjih ali članih družbe.

2.8.3. Razmerja med družbo za vzajemno zavarovanje in člani

81. člen

(članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje)

(1)

Članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje je vezano na obstoj zavarovalne pogodbe z družbo.

(2)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko sklepa zavarovalne pogodbe tudi tako, da s sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalec ne pridobi položaja člana družbe za vzajemno zavarovanje, in sicer če je zavarovalna pogodba sklenjena za čas, ki je krajši od enega leta.

82. člen

(pravice, obveznosti in odgovornosti članov)

(1)

Člani ne odgovarjajo za obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Član ne more pobotati plačil prispevkov, naknadnih vplačil in drugih obveznosti do družbe za vzajemno zavarovanje s svojo terjatvijo do družbe za vzajemno zavarovanje.

(3)

Prispevki in naknadna vplačila članov, kakor tudi obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje v razmerju do članov, se lahko določijo ob enakih predpostavkah samo z uporabo enakih meril.

2.8.4. Lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje

83. člen

(ustanovni kapital)

(1)

Ob ustanovitvi družbe za vzajemno zavarovanje je treba oblikovati ustanovni kapital, ki je namenjen kritju stroškov ustanovitve ter kritju organizacijskih in drugih stroškov, povezanih z začetkom poslovanja. Če statut ne določa drugače, se ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv.

(2)

Najnižji ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje je enak višini zahtevanega minimalnega kapitala (absolutni prag) iz drugega odstavka 233. člena tega zakona.

(3)

Kadar družba za vzajemno zavarovanje po ustanovitvi zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v dodatnih zavarovalnih vrstah ali za opravljanje pozavarovalnih poslov, Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja zahteva ustrezno zvišanje ustanovnega kapitala, če kritja stroškov, povezanih z začetkom poslovanja v drugih zavarovalnih vrstah ali z začetkom opravljanja pozavarovalnih poslov, ni mogoče zagotoviti na drugačen način.

84. člen

(sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje)

(1)

Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje se upoštevajo kot osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Razvrstitev sredstev na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje v razrede se izvede v skladu s 197. členom tega zakona.

85. člen

(vplačilo in vračilo ustanovnega kapitala)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko začne poslovati šele, ko so v celoti in v denarju vplačana sredstva v višini ustanovnega kapitala.

(2)

Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, se lahko vračajo samo iz dobička posameznega poslovnega leta, če se z vračilom ne znižajo osnovni lastni viri sredstev družbe za vzajemno zavarovanje tako, da pride do kršitve izpolnjevanja zahtevanega solventnostnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala.

(3)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje lahko določa, da imajo osebe, ki so zagotovile sredstva za oblikovanje ustanovnega kapitala, pravico sodelovati pri upravljanju družbe za vzajemno zavarovanje oziroma da imajo pravico do izplačila obresti iz letnih prejemkov in do udeležbe pri dobičku, ugotovljenem v letnem poročilu. Izplačila obresti oziroma udeležba pri dobičku je mogoča samo, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

86. člen

(premije, naknadna vplačila oziroma znižanje obveznosti)

(1)

Sredstva, potrebna za poslovanje družbe za vzajemno zavarovanje v posameznem letu, se krijejo iz premij, ki so lahko vnaprej določene in nespremenljive, ali iz premij, za katere splošni pogoji in statut določajo možnost naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe.

(2)

V primeru, ko družba za vzajemno zavarovanje sklepa zavarovanja z možnostjo naknadnih vplačil oziroma znižanja obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, splošni pogoji in statut določajo, kako družba za vzajemno zavarovanje določi višino naknadnih vplačil oziroma za koliko bo družba za vzajemno zavarovanje znižala obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe za nadomestitev izgube oziroma zaradi neugodnih poslovnih nihanj.

(3)

Če splošni pogoji in statut določajo obveznost naknadnih vplačil, vplačajo naknadna vplačila tudi osebe, ki so postale člani med letom, oziroma osebe, katerih članstvo je v tem letu prenehalo, in sicer v sorazmerju z obdobjem članstva v tem letu. Če se med poslovnim letom spremenijo prispevki, premije, ali zavarovalne vsote, ki so podlaga za določitev višine naknadnih vplačil, se naknadna vplačila merijo na podlagi višje osnove.

(4)

Splošni pogoji in statut določajo naknadna vplačila ali znižanje obveznosti zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe ločeno najmanj po zavarovanjih iz posameznih zavarovalnih vrst.

87. člen

(varnostne rezerve)

(1)

Statut družbe za vzajemno zavarovanje določa način oblikovanja varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za kritje izgub iz poslovanja, vključno z najnižjo višino, ki jo dosegajo varnostne rezerve družbe za vzajemno zavarovanje.

(2)

Varnostne rezerve se oblikujejo iz čistega dobička poslovnega leta, lahko pa tudi iz bilančnega dobička, če tako sklene skupščina.

88. člen

(podrejeni dolžniški instrumenti)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko na podlagi soglasja skupščine zbira osnovne lastne vire sredstev z izdajo podrejenih dolžniških instrumentov.

89. člen

(uporaba letnega dobička)

(1)

Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom, razen v primerih iz prvega odstavka 248. člena tega zakona.

(2)

Dobiček, izkazan v letnem poročilu, se lahko razdeli članom ali prenese v naslednje poslovno leto v obsegu, ki ni potreben za:

1.

oblikovanje varnostnih rezerv ali

2.

oblikovanje drugih s statutom določenih rezerv, pri čemer se lahko s statutom določene rezerve uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugih zavarovalnih vrstah in za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja zavarovalnih poslov v drugi zavarovalni skupini ali

3.

vračilo ustanovnega kapitala oziroma za druga izplačila, določena v statutu (tretji odstavek 85. člena zakona).

(3)

Statut določa merila, po katerih se dobiček razdeli članom, in zlasti, ali se dobiček posameznega poslovnega leta razdeli tudi osebam, ki so med letom izstopile iz članstva.

90. člen

(pokrivanje izgub)

Prenesena oziroma čista izguba se pokrije iz naslednjih virov in po naslednjem vrstnem redu:

-

nerazporejenega čistega dobička preteklih let,

-

drugih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube,

-

statutarnih rezerv, ki so namenjene pokrivanju izgube,

-

varnostnih rezerv,

-

ustanovnega kapitala.

2.8.5. Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje

91. člen

(skupščina družbe za vzajemno zavarovanje)

(1)

Člani družbe za vzajemno zavarovanje uresničujejo svoje pravice v družbi za vzajemno zavarovanje na skupščini, če zakon ne določa drugače.

(2)

Skupščina je lahko organizirana kot skupščina vseh članov (v nadaljnjem besedilu: skupščina članov) ali kot skupščina zastopnikov članov, ki so tudi sami člani družbe za vzajemno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: skupščina zastopnikov).

(3)

Ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je 1.500 ali več kot 1.500, organizirana samo kot skupščina zastopnikov.

(4)

Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, katere število članov je manjše kot 1.500 in je organizirana kot skupščina zastopnikov, veljajo določbe tega zakona o skupščini zastopnikov.

(5)

Če se v tekočem poslovnem letu število članov zmanjša pod 1.500 in je to število manjše od 1.500 za največ 10% še vso tekoče poslovno leto in še eno zatem (drugo poslovno leto), se člani na skupščini članov v letu za drugim poslovnim letom odločijo, ali naj družba za vzajemno zavarovanje ohrani skupščino zastopnikov ali pa naj skupščini zastopnikov prenehajo pristojnosti ter člani od tedaj dalje uresničujejo svoje pravice na skupščini članov.

(6)

Če se število članov družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino članov, v tekočem poslovnem letu poveča nad 1.500 in je to število večje od 1.500 še vso tekoče poslovno leto in še naslednje poslovno leto, z iztekom drugega poslovnega leta prenehajo pristojnosti skupščine članov, družba za vzajemno zavarovanje pa oblikuje v naslednjem poslovnem letu skupščino zastopnikov.

(7)

Skupščina odloča v zadevah, za katere zakon ali statut izrecno določa, da o njih odloča skupščina. O vprašanjih v zvezi z vodenjem poslov lahko odloča skupščina samo, če to zahteva uprava zavarovalnice ali če to v primeru, ko to dopuščajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo pristojnosti nadzornega sveta, zahteva nadzorni svet.

(8)

Kadar določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki se uporabljajo za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi tega zakona, določajo manjšinske pravice delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo določen delež osnovnega kapitala, statut določi ustrezno število (manjšino) članov skupščine.

92. člen

(sestava skupščine zastopnikov in nadomestni zastopniki)

(1)

Skupščina zastopnikov je sestavljena iz 45 zastopnikov članov.

(2)

Vsak zastopnik članov ima prvega nadomestnega zastopnika in drugega nadomestnega zastopnika.

(3)

S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov v skladu s 96. členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov. S predčasnim prenehanjem mandata prvemu nadomestnemu zastopniku članov drugi nadomestni zastopnik članov v skladu s 96. členom tega zakona postane član skupščine zastopnikov.

93. člen

(sistem volitev v skupščino zastopnikov)

(1)

Za volitve v skupščino zastopnikov se uporablja mešani sistem volitev.

(2)

Vsakih šest let se izvedejo splošne volitve (volilno obdobje), na katerih člani družbe za vzajemno zavarovanje izvolijo člane skupščine zastopnikov in po dva nadomestna zastopnika za vsakega člana skupščine zastopnikov.

(3)

Po izteku prvih dveh let volilnega obdobja preneha mandat prvi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedeta preostali dve tretjini zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, izvoli prva tretjina novih zastopnikov članov (volitve s sistemom kooptacije).

(4)

Po izteku štirih let volilnega obdobja preneha mandat drugi tretjini zastopnikov članov, izvoljenih na splošnih volitvah, in se z volitvami, ki jih izvedejo preostala ena tretjina zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, in novi zastopniki članov, izvoljeni s sistemom kooptacije, izvoli druga tretjina novih zastopnikov članov.

(5)

Od celotnega števila na splošnih volitvah izvoljenih zastopnikov, ki sestavljajo skupščino, se po poteku dveh let volilnega obdobja z žrebom določi ena tretjina zastopnikov članov, ki jim tedaj preneha mandat. Po poteku štiriletnega volilnega obdobja se od preostalih dveh tretjin zastopnikov članov, izvoljenih s splošnimi volitvami, z žrebom določi še polovica teh članov, ki jim tedaj preneha mandat.

(6)

Mandat zastopnikov članov, ki jim mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na volitvah s sistemom kooptacije ali na naslednjih splošnih volitvah, mandat novih zastopnikov članov, izvoljenih s sistemom kooptacije, ki jim mandat ni predčasno prenehal, preneha z izvolitvijo novih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah, funkcija nadomestnih zastopnikov članov, katerim funkcija ni predčasno prenehala, pa preneha z izvolitvijo novih nadomestnih zastopnikov članov na naslednjih splošnih volitvah.

(7)

Ponovna izvolitev je dopustna.

94. člen

(skupščina zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja življenjsko zavarovanje)

[Opomba TFL: Člen je prenehal veljati v delu, ki se nanaša na izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.]

(1)

Za skupščino zastopnikov družbe za vzajemno zavarovanje, ki izvaja življenjsko zavarovanje, se uporabljajo določbe tega zakona glede skupščine zastopnikov.

(2)

Skupščina zastopnikov družbe iz prvega odstavka tega člena odraža tudi starostno strukturo njenih članov, ki so razporejeni v starostne razrede. Pri razporejanju v starostne razrede se upošteva datum rojstva. Vsak starostni razred ima v času sestave volilne liste enako število članov. Dopustna so samo odstopanja, ki so nujna zaradi morebitnega večjega števila članov, rojenih na isti dan. Razredov je pet.

(3)

V primeru, ko zavarovanec ni hkrati tudi zavarovalec, družba za vzajemno zavarovanje iz prvega odstavka tega člena v starostne razrede razporeja zavarovance.

(4)

Iz vsakega starostnega razreda je izvoljeno enako število zastopnikov članov.

(5)

Izvoljeni zastopniki članov in nadomestni zastopniki v času volilnega obdobja ne prehajajo iz enega v drugi starostni razred.

(6)

Volivec lahko voli v skupščino zastopnikov samo zastopnike članov iz svojega starostnega razreda.

(7)

Peti odstavek 93. člena se uporablja za vsak starostni razred posebej.

95. člen

(uporaba zakonskih določb glede razporeditve v razrede za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma življenjskega zavarovanja)

Za družbo za vzajemno zavarovanje, ki ne izvaja dopolnilnega zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja in s statutom določi, da sestava skupščine zastopnikov družbe odraža interese različnih skupin članov, se smiselno uporablja 94. člen tega zakona glede razporeditve v razrede.

96. člen

(predčasno prenehanje mandata zastopnika članov)

(1)

Mandat zastopniku članov, prvemu nadomestnemu zastopniku članov in drugemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha:

-

če predčasno odstopi,

-

z nastopom okoliščin, ki izključujejo pasivno volilno pravico,

-

z začetkom osebnega stečajnega postopka nad zastopnikom članov.

(2)

S predčasnim prenehanjem mandata zastopnika članov nastopi funkcijo zastopnika članov prvi nadomestni zastopnik članov.

(3)

Če tudi prvemu nadomestnemu zastopniku članov predčasno preneha mandat, nastopi funkcijo zastopnika članov drugi nadomestni zastopnik članov.

(4)

Če predčasno preneha mandat tudi drugemu nadomestnemu zastopniku članov in število zastopnikov članov v skupščini zastopnikov, v kateri ni starostnih razredov, ali v posameznem starostnem razredu skupščine zastopnikov s starostnimi razredi pade za eno tretjino, skupščina preostalih zastopnikov članov na naslednji redni seji izmed vseh članov s pasivno volilno pravico z volitvami po sistemu kooptacije izvoli nove zastopnike članov in še dva nadomestna zastopnika članov za vsakega zastopnika članov.

97. člen

(volilna pravica)

(1)

Pravico voliti zastopnike članov na splošnih volitvah (v nadaljnjem besedilu: aktivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje. Član družbe za vzajemno zavarovanje ne more pooblastiti druge osebe, da glasuje zanj, niti ne more ne drugo osebo prenesti aktivne volilne pravice.

(2)

Pravico biti izvoljen v skupščino zastopnikov na splošnih volitvah in na volitvah s sistemom kooptacije (v nadaljnjem besedilu: pasivna volilna pravica) ima vsaka poslovno sposobna fizična oseba, ki je član družbe za vzajemno zavarovanje najmanj eno leto, ali oseba, ki je najmanj eno leto zavarovanec na podlagi pogodbe, ki jo je z družbo za vzajemno zavarovanje sklenil član.

(3)

Ne glede na drugi odstavek tega člena zastopniki članov ne morejo biti zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja ali nadzora družbe za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja ali nadzora ter zaposleni v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kakor družba za vzajemno zavarovanje in člani organov vodenja ali nadzora v odvisni oziroma obvladujoči družbi družbe za vzajemno zavarovanje.

98. člen

(volilna komisija)

(1)

Splošne volitve in volitve s sistemom kooptacije ter morebitne druge s tem povezane odločitve pripravi in vodi ter sprejme volilna komisija.

(2)

Volilna komisija izvede žreb, kot to določa peti odstavek 93. člena tega zakona.

(3)

Člane volilne komisije sestavlja določeno število članov uprave, določeno število članov nadzornega sveta in določeno število članov družbe za vzajemno zavarovanje, pri čemer število članov družbe za vzajemno zavarovanje presega skupno število članov uprave in članov nadzornega sveta, ki sestavljajo volilno komisijo.

(4)

Člane uprave, ki so člani volilne komisije, imenuje uprava, člane nadzornega sveta, ki so člani volilne komisije, imenuje nadzorni svet. Člane družbe za vzajemno zavarovanje, ki so člani volilne komisije, izvoli skupščina članov oziroma skupščina zastopnikov.

99. člen

(statut in pravilnik)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, v statutu glede volitev v skupščino zastopnikov določi zlasti:

-

število in sestavo volilne komisije,

-

obliko žreba iz petega odstavka 93. člena tega zakona,

-

osnovna pravila volilnega postopka in izvedbe volitev.

(2)

Skupščina družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, sprejme tudi pravilnik o volitvah v skupščino zastopnikov. V pravilniku o volitvah v skupščino zastopnikov natančneje uredi vprašanja iz prvega odstavka tega člena ter druga vprašanja, potrebna za pripravo in izvedbo volitev.

(3)

Statut v delu, ki ureja volitve v skupščino zastopnikov, in njegove spremembe začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. ~~V primeru družbe, ki opravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je za začetek veljavnosti potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za zdravje.~~
[Opomba TFL: Odstavek je prenehal veljati v delu, ki se nanaša na opravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.]

100. člen

(sklic skupščine članov in odločanje)

(1)

Za sklic skupščine članov, udeležbo na skupščini, zapisnik skupščine in pravico članov do obveščenosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o skupščini delniške družbe, ki urejajo možnosti članov uprave, da se udeležijo skupščine tudi, če niso delničarji, o pristojnosti skupščine, o sklicu skupščine, o vsebini in objavi sklica, o sklicnem roku in udeležbi, o zagotovitvi informacij, o dopolnitvi dnevnega reda, o predlogih delničarjev, o volilnih predlogih delničarjev, o zapisniku skupščine, o delničarjevi pravici do obveščenosti in o sodni odločbi glede pravice do obveščenosti.

(2)

Skupščino članov družbe za vzajemno zavarovanje je treba sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje. Zahtevo članov za sklic skupščine, ki vsebuje predlog dnevnega reda in predlog sklepov ter obrazložitev posameznih točk dnevnega reda, se pošlje upravi družbe. Uprava družbe za vzajemno zavarovanje skliče skupščino v roku 15 dni od prejema zahteve članov za sklic skupščine. Tako sklicana skupščina ne sme biti pozneje kakor 30. dan od dneva objave sklica skupščine. Skupščina, sklicana na podlagi zahteve članov, lahko odloča le v okviru dnevnega reda, podanega v zahtevi za sklic skupščine.

(3)

Če uprava družbe za vzajemno zavarovanje ne skliče skupščine po prejemu zahteve članov za sklic skupščine v roku iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče člane oziroma njihove pooblaščence pooblasti za sklic skupščine.

(4)

Na skupščini, ki je organizirana kot skupščina članov, se sestavi seznam prisotnih članov skupščine in njihovih pooblaščencev, ki vsebuje njihovo ime in prebivališče. Seznam, ki ga podpiše predsednik, se pred glasovanjem da na vpogled udeležencem skupščine.

(5)

Za sprejem sklepa skupščine je potrebna večina oddanih glasov (navadna večina), če zakon ali statut ne določata večje večine. Za volitve lahko statut določi drugačne zahteve.

(6)

Če na skupščini članov glasovalno pravico za člana uresničuje pooblaščena oseba, so vsa pooblastila predložena družbi za vzajemno zavarovanje, najpozneje sedem dni pred skupščino. Pooblastila ostanejo shranjena pri družbi za vzajemno zavarovanje.

(7)

Član skupščine, ki je organizirana kot skupščina članov, ne more niti v svojem imenu niti kot pooblaščenec drugega člana sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti določene obveznosti, ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu.

(8)

Predsednika skupščine izvoli skupščina za vsako skupščino posebej. Predlog za predsednika skupščine poda uprava družbe za vzajemno zavarovanje ali najmanj tretjina na seji skupščine prisotnih oziroma zastopanih članov.

101. člen

(sklic skupščine zastopnikov in odločanje)

(1)

Za sklic in odločanje skupščine družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se smiselno uporablja prejšnji člen.

(2)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je treba skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, sklicati, če to pisno zahteva najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje ali ena tretjina zastopnikov članov. Skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima več kakor 50.000 članov, je treba sklicati že, če tako zahteva najmanj 1,5% članov družbe za vzajemno zavarovanje.

(3)

Za skupščino družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina zastopnikov, se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, glede prijave udeležbe na skupščini.

(4)

Uprava družbe za vzajemno zavarovanje, ki ima skupščino organizirano kot skupščino zastopnikov, peti dan od objave sklica pisno obvesti vsakega zastopnika članov o sklicu skupščine ter priloži listine, zahtevane v določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo zagotovitev informacij.

(5)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo dopolnitev dnevnega reda, predloge delničarjev in volilne predloge delničarjev, lahko najmanj 5% članov družbe za vzajemno zavarovanje ali vsak zastopnik članov daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge. Če ima družba za vzajemno zavarovanje več kakor 50.000 članov, lahko že najmanj 1,5% članov družbe za vzajemno zavarovanje daje predloge skupščini za dopolnitev dnevnega reda, predloge sklepov k točkam dnevnega reda in volilne predloge.

(6)

Zastopnik članov ne more prenesti svojih pravic iz naslova zastopnika članov na drugega zastopnika članov ali nekoga drugega niti pooblastiti nekoga, da jih uresničuje.

102. člen

(pooblastila)

(1)

Fizične osebe, ki so poslovno sposobne, in pravne osebe, ki nameravajo na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina članov, uresničevati glasovalno pravico na podlagi zbranih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenci), so pisno pooblaščene. Pooblaščenci zbirajo pooblastila za vsako skupščino posebej.

(2)

Pooblastilo vsebuje osebno ime člana, številko zavarovalne pogodbe, ki je podlaga za članstvo, osebno ime, EMŠO, oziroma firmo in matično številko pooblaščenca, predloge sklepov, predlog pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, ki so v pooblastilu obrazloženi, poziv članu družbe za vzajemno zavarovanje, naj da navodila za uresničevanje glasovalne pravice, in opozorilo, da lahko član družbe za vzajemno zavarovanje pooblastilo kadarkoli do glasovanja na skupščini prekliče.

(3)

Člani organov vodenja in nadzora ter zaposleni v družbi za vzajemno zavarovanje, člani organov vodenja in nadzora v zavarovalnici, ki opravlja zavarovalne posle v isti zavarovalni vrsti kot družba za vzajemno zavarovanje in od nje odvisne oziroma obvladujoče družbe, ne smejo zbirati pooblastil, biti vključeni v postopek organiziranega zbiranja pooblastil ali nastopati kot pooblaščenci za uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini družbe za vzajemno zavarovanje, ki je organizirana kot skupščina članov, razen če glasujejo po pooblastilu oseb iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, če so ti člani družbe za vzajemno zavarovanje.

(4)

Pooblaščenec v pisni obliki kot prilogo pooblastilu članu družbe za vzajemno zavarovanje razkrije vse okoliščine, ki so lahko pomembne za člana pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa člana (v nadaljnjem besedilu: nasprotje interesov).

(5)

Do nasprotja interesov lahko pride predvsem, če je pooblaščenec:

-

povezana oseba po tem zakonu,

-

v pogodbenem odnosu z družbo za vzajemno zavarovanje,

-

od družbe za vzajemno zavarovanje neodplačno prejel denarna sredstva ali druge premične ali nepremične stvari.

(6)

Pooblaščenci, ki so se odločili, da bodo organizirano zbirali pooblastila, o zbiranju pooblastil najpozneje 21 dni pred zasedanjem skupščine obvestijo družbo za vzajemno zavarovanje. Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot desetim članom družbe za vzajemno zavarovanje. Obvestilo vsebuje kontaktne podatke pooblaščenca, predloge pooblaščenca za glasovanje k posameznim predlogom sklepov in razkritje okoliščin o morebitnem nasprotju interesov iz četrtega odstavka tega člena. Družba za vzajemno zavarovanje objavi obvestila najpozneje 18 dni pred zasedanjem skupščine v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.

(7)

Pooblaščenec, ki je zbral več kot deset pooblastil, o številu zbranih pooblastil obvesti družbo za vzajemno zavarovanje najpozneje sedem dni pred dnem zasedanja skupščine. Obvestilo vsebuje tudi navodila članov za glasovanje pooblaščenca in njihovo število.

(8)

Obvestilo iz prejšnjega odstavka objavi družba za vzajemno zavarovanje najpozneje pet dni pred dnem zasedanja skupščine v glasilu ali elektronskem mediju družbe ali na svoji spletni strani, če ima družba svojo spletno stran.

(9)

Pooblastila, zbrana v nasprotju s tem členom, so nična.

103. člen

(ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov)

Za uveljavljanje ničnosti oziroma izpodbijanje sklepov skupščine družbe za vzajemno zavarovanje se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo ničnost in izpodbojnost, razen določb, ki urejajo izpodbijanje sklepa o povečanju osnovnega kapitala. Pri smiselni uporabi določb se, kadar se določbe nanašajo na delničarja, šteje, da se nanašajo na člana skupščine, razen v primeru določbe, ki ureja vložitev tožbe zaradi izpodbijanja sklepa skupščine, kjer se šteje, da se nanašajo na člana družbe za vzajemno zavarovanje.

2.8.6. Prenehanje družbe za vzajemno zavarovanje

104. člen

(razlogi prenehanja)

Družba za vzajemno zavarovanje preneha:

1.

s pretekom časa, za katerega je bila ustanovljena;

2.

na podlagi sodne odločbe;

3.

na podlagi sklepa skupščine o prenehanju družbe in ob začetku likvidacijskega postopka (sklep o likvidaciji);

4.

če je nad družbo zaključen stečajni postopek oziroma postopek prisilne likvidacije;

5.

z združitvijo v drugo družbo;

6.

s preoblikovanjem v delniško družbo;

7.

s prenosom vseh zavarovalnih pogodb družbe za vzajemno zavarovanje;

8.

v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov;

9.

v drugih primerih, opredeljenih s statutom.

105. člen

(likvidacija družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi sklepa skupščine o likvidaciji)

(1)

Za prostovoljno likvidacijo družbe za vzajemno zavarovanje se poleg 71. do 75. člena tega zakona uporablja tudi ta člen.

(2)

Za veljavnost sklepa skupščine o likvidaciji je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja samo, če v primeru prenehanja družbe za vzajemno zavarovanje interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev ne bi bili v zadostni meri zaščiteni.

(3)

Sredstva, vplačana za oblikovanje ustanovnega kapitala, in sredstva na računih članov družbe, ki so upoštevana kot osnovni lastni viri sredstev, se lahko vrnejo šele, ko so poplačane druge obveznosti družbe, vključno z obveznostmi do članov iz zavarovanj, oziroma zagotovljeno ustrezno zavarovanje za poplačilo teh obveznosti.

(4)

Premoženje, ki ostane po poplačilu oziroma zagotovitvi zavarovanja za poplačilo vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se razdeli osebam, ki so bile člani družbe za vzajemno zavarovanje v trenutku sprejema sklepa skupščine o likvidaciji družbe. Razdelitev se opravi po merilih, ki jih statut določa za razdelitev dobička članom.

106. člen

(združitev)

(1)

Dve ali več družb za vzajemno zavarovanje se lahko združijo:

1.

s prenosom premoženja ene ali več družb (prevzeta družba) na drugo družbo (prevzemna družba), pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani prevzemne družbe (pripojitev);

2.

z ustanovitvijo nove družbe za vzajemno zavarovanje, na katero se prenese premoženje prevzetih družb, pri čemer postanejo člani prevzetih družb člani novoustanovljene prevzemne družbe (spojitev).

(2)

Za združitev je potrebno soglasje skupščin družb, ki se združujejo. Za sklep skupščine o soglasju k združitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.

(3)

Prevzete družbe z združitvijo prenehajo, ne da bi bila prej opravljena njihova likvidacija.

(4)

Z združitvijo preidejo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.

(5)

Če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno, se za združitev družb za vzajemno zavarovanje smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo pripojitev.

107. člen

(dovoljenje za združitev)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje pred združitvijo z drugo družbo za vzajemno zavarovanje pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev se smiselno uporabljajo 115., 117. in 119. do 121. člen tega zakona.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za izdajo soglasja za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.

(3)

Če zaradi združitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala zavarovalne posle, nova pravna oseba pred vpisom združitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(4)

Če se družba za vzajemno zavarovanje pripoji prevzemni družbi, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, oziroma če del sredstev in obveznosti družbe za vzajemno zavarovanje na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni družba za vzajemno zavarovanje, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala zavarovalne posle, prevzemna družba pred vpisom združitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(5)

V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje zavarovalnih poslov.

(6)

Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru delitve družbe za vzajemno zavarovanje.

108. člen

(prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje lahko svoje celotno premoženje brez predhodne likvidacije prenese na zavarovalno delniško družbo.

(2)

Za prenos premoženja družbe za vzajemno zavarovanje na zavarovalno delniško družbo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo pripojitev. Družba za vzajemno zavarovanje se šteje za prevzeto družbo, zavarovalna delniška družba pa za prevzemno družbo.

(3)

Za sklep skupščine družbe za vzajemno zavarovanje o soglasju k pogodbi o pripojitvi je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.

(4)

Za prenos premoženja na zavarovalno delniško družbo je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če bi preoblikovanje lahko ogrozilo interese članov.

109. člen

(preoblikovanje v delniško družbo)

(1)

Družba za vzajemno zavarovanje se lahko preoblikuje v delniško družbo na podlagi sklepa skupščine. Za sklep skupščine je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.

(2)

Vsak član lahko do izteka tretjega dne pred zasedanjem skupščine ugovarja preoblikovanju s priporočenim pismom.

(3)

Najpozneje s sklicem skupščine uprava družbe za vzajemno zavarovanje vse člane družbe obvesti o vsebini predlaganega sklepa o preoblikovanju na način, ki ga za objave družbe določa statut. V obvestilu je treba člane poučiti o pravici do ugovora iz prejšnjega odstavka in pravicah, ki izhajajo iz vloženega ugovora.

(4)

Za začetek in izvedbo postopka preoblikovanja družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo je potrebno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor. Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če bi preoblikovanje lahko ogrozilo interese članov.

110. člen

(sklep o preoblikovanju)

(1)

Sklep o preoblikovanju določa osnovni kapital in znesek, na katerega se glasijo delnice, in druge za preoblikovanje potrebne spremembe statuta. Nominalni znesek osnovnega kapitala ne sme presegati vrednosti premoženja družbe za vzajemno zavarovanje, zmanjšane za njene obveznosti. Delnice z nominalnim zneskom se glasijo najmanj na najnižji znesek, določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(2)

Če sklep o preoblikovanju ne določa drugače, so člani družbe za vzajemno zavarovanje udeleženi v osnovnem kapitalu. Kadar sklep ne določa, da so vsi člani družbe za vzajemno zavarovanje v osnovnem kapitalu delniške družbe udeleženi z enakim deležem, se lahko delež posameznega člana določi samo na podlagi enega oziroma več naslednjih meril:

1.

višine zavarovalne vsote,

2.

višine prispevka (premije),

3.

višine zahtevanega kritja v primeru življenjskih zavarovanj,

4.

meril za razdelitev dobička,

5.

čas trajanja članstva.

(3)

Če udeležba posameznega člana ne doseže nominalnega zneska delnice, se njegov delež v osnovnem kapitalu ne upošteva. Drugi deleži se zaokrožijo tako, da so deljivi z nominalnim zneskom delnice in da je razdeljen celoten osnovni kapital.

(4)

Če je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, višji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma drugega odstavka tega člena, vplača član razliko delniški družbi. Če pa je nominalni znesek, s katerim je član udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, nižji od deleža, določenega na podlagi prvega oziroma drugega odstavka tega člena, oziroma če član ni udeležen v osnovnem kapitalu delniške družbe, izplača razliko oziroma delež članu delniška družba.

111. člen

(izvedba preoblikovanja)

(1)

Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za preoblikovanje družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo ustanovitev delniške družbe in se nanašajo na posebne ugodnosti posameznim delničarjem ter ustanovitvene stroške, ustanovitveno poročilo, ustanovitveno revizijo ter nesoglasja med ustanovitelji in ustanovitvenimi revizorji ter določbe, ki urejajo prijavo preoblikovanja.

(2)

Delniška družba obstaja od vpisa preoblikovanja v sodni register dalje. Člani družbe za vzajemno zavarovanje so od tega trenutka dalje delničarji v skladu s sklepom o preoblikovanju.

(3)

Vsak delničar, ki je na način iz drugega odstavka 109. člena tega zakona ugovarjal preoblikovanju, lahko da svoje delnice družbi na razpolago. V takem primeru se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki urejajo ugovarjajoče družbenike.

112. člen

(prenos zavarovalnih pogodb)

(1)

Za prenos zavarovalnih pogodb je poleg pogojev, določenih v 516. do 519. členu tega zakona, potrebno tudi soglasje skupščine. Za sklep skupščine o soglasju k prenosu zavarovalnih pogodb je potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov, če statut ne določa večje večine.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prenos zavarovalnih pogodb, če interesi članov iz članskega razmerja v družbi za vzajemno zavarovanje zaradi prenosa zavarovalnih pogodb ne bi bili zaščiteni v zadostni meri.

3. poglavje: OPRAVLJANJE ZAVAROVALNIH POSLOV

3.1. Splošne določbe

113. člen

(upravičenost opravljati zavarovalne posle)

(1)

Zavarovalnica sme opravljati zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov).

(2)

Zavarovalnica, ki pridobi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov iz prejšnjega odstavka, sme zavarovalne posle, ki jih je upravičena opravljati na območju Republike Slovenije, opravljati tudi na:

1.

območju druge države članice: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.2. pododdelku tega zakona;

2.

območju tretje države: prek podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.3. pododdelku tega zakona.

3.2. Opravljanje zavarovalnih poslov

3.2.1. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju Republike Slovenije

114. člen

(dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov)

Zavarovalnica pridobi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register.

115. člen

(zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je treba priložiti:

1.

statut zavarovalnice, v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;

2.

poslovni načrt zavarovalnice in opis ureditve sistema upravljanja zavarovalnice iz 50. člena tega zakona;

3.

seznam oseb, ki bodo pridobile kvalificiran delež v zavarovalnici, in višino kvalificiranega deleža, ki ga bo pridobil posamezni imetnik, ali če v zavarovalnici ne bo imetnikov kvalificiranih deležev, seznam dvajsetih največjih delničarjev zavarovalnice in višino deleža, ki ga bo pridobil posamezni delničar ob ustanovitvi zavarovalnice;

4.

druge dokaze, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov je priloženo tudi dokazilo, ki glede na vrste zavarovanj in obseg poslov zavarovalnice dokazuje, da:

1.

ima zavarovalnica primerne osnovne lastne vire sredstev za pokritje zahtevanega minimalnega kapitala;

2.

bo zavarovalnica sposobna zagotavljati primerne lastne vire sredstev za pokritje zahtevanega solventnostnega kapitala;

3.

bo zavarovalnica sposobna zagotavljati primerne osnovne lastne vire sredstev za pokritje zahtevanega minimalnega kapitala;

4.

bo zavarovalnica sposobna izpolnjevati zahteve 4. poglavja tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

116. člen

(poslovni načrt)

(1)

Poslovni načrt iz 2. točke prvega odstavka 115. člena tega zakona vsebuje:

1.

temelje poslovne politike;

2.

navedbo posameznih zavarovalnih vrst, v katerih bo zavarovalnica opravljala zavarovalne posle;

3.

program predvidenega pozavarovanja s tabelami maksimalnega kritja za vse zavarovalne vrste;

4.

opredelitev posamičnih sestavin osnovnih lastnih virov sredstev, ki pokrivajo osnovni kapital iz 29. člena tega zakona;

5.

predvideno višino ustanovnih stroškov in organizacijskih stroškov ter vire financiranja teh stroškov.

(2)

Poleg zahtev iz prvega odstavka tega člena poslovni načrt za prva tri poslovna leta vključuje tudi:

1.

načrtovano bilanco stanja za namen ugotavljanja kapitalske ustreznosti;

2.

oceno ter metodo izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala, ki temelji na načrtovani bilanci stanja iz prejšnje točke;

3.

oceno zahtevanega minimalnega kapitala, ki temelji na načrtovani bilanci stanja iz prve točke tega odstavka;

4.

oceno finančnih sredstev, namenjenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala in zahtevanega solventnostnega kapitala;

5.

elaborat o pričakovanih poslovnih izidih, zlasti o pričakovanih premijskih prihodkih, pričakovanih odškodninah oziroma zavarovalninah, pričakovanih stroških za provizije in drugih obratovalnih stroških ter o pričakovanem oblikovanju zavarovalno-tehničnih rezervacij in rezerv.

(3)

Če se poslovni načrt nanaša na zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj, vsebuje sestavine iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, sestavine prejšnjega odstavka ter podatke ali dokazila o:

1.

naravi nevarnosti, ki jih zavarovalnica želi kriti;

2.

vrstah ureditev pozavarovanja, ki jih zavarovalnica želi sklepati s cedenti;

3.

vodilnih načelih glede retrocesije.

(4)

Če namerava zavarovalnica opravljati obvezna zavarovanja v prometu, obsega poslovni načrt tudi splošne in posebne zavarovalne pogoje, premijske sisteme ter druge zavarovalne podlage za izračun zavarovalnih premij in za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij.

[Opomba TFL: Odstavek je prenehal veljati v delu, ki se nanaša na opravljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.]

(5)

Če namerava zavarovalnica opravljati zavarovalne posle v zavarovalni vrsti iz 18. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, poslovni načrt obsega tudi opis sredstev, s katerimi zavarovalnica razpolaga in ki so potrebna za izpolnitev nedenarnih obveznosti (nudenja pomoči) zavarovalnice iz teh zavarovanj.

117. člen

(združitev postopka odločanja o dovoljenjih)

Agencija za zavarovalni nadzor hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

1.

o zahtevi zavarovalnice za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov,

2.

o zahtevah bodočih kvalificiranih imetnikov delnic zavarovalnice iz prejšnje točke za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža,

3.

o zahtevah kandidatov za člane uprave zavarovalnice iz 1. točke tega člena za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice.

118. člen

(obseg dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor odloči o izdaji dovoljenja za vsako zavarovalno vrsto, v kateri sme zavarovalnica opravljati zavarovalne posle.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti, če ugotovi, da zavarovalnica izpolnjuje pogoje za opravljanje zavarovalnih poslov v tej zavarovalni vrsti.

(3)

V izreku dovoljenja Agencija za zavarovalni nadzor izrecno navede zavarovalne vrste, za katere dovoljenje velja. Če dovoljenje velja za vse zavarovalne vrste iz posamezne zavarovalne podskupine, lahko Agencija za zavarovalni nadzor v izreku dovoljenja navede to zavarovalno podskupino.

(4)

Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja pozavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini premoženjska zavarovanja ali zavarovalni skupini življenjska zavarovanja ali v obeh zavarovalnih skupinah iz drugega odstavka 26. člena tega zakona in v izreku dovoljenja navede, da velja izključno za zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj.

(5)

Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena odloči Agencija za zavarovalni nadzor o izdaji dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v zavarovalni skupini iz drugega odstavka 26. člena tega zakona, v kateri ima zavarovalnica dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, oziroma v obeh zavarovalnih skupinah, če zaprosi kompozitna zavarovalnica za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v obeh zavarovalnih skupinah.

(6)

Določbe tega poglavja, ki se v zvezi z odločanjem o izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov nanašajo na posamezno zavarovalno vrsto, se pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj uporabljajo za posamezno zavarovalno skupino.

119. člen

(odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

Agencija za zavarovalni nadzor izda zavarovalnici dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, če:

1.

je statusna ureditev zavarovalnice v skladu z 2. poglavjem tega zakona;

2.

so delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, pridobili dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici;

3.

so kandidati za člane uprave zavarovalnice pridobili dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice;

4.

je načrtovani sistem upravljanja tveganj iz 154. člena tega zakona ustrezen in primeren za upravljanje tveganj, ki jim bo zavarovalnica pri opravljanju načrtovanih poslov izpostavljena.

120. člen

(posvetovanje z nadzornimi organi drugih držav članic)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor se pred izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov posvetuje z nadzornimi organi druge države članice, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja:

1.

podrejena oseba zavarovalnice, kreditne institucije ali investicijskega podjetja s sedežem v EU, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;

2.

podrejena oseba osebe, ki je nadrejena zavarovalci, kreditni instituciji ali investicijskemu podjetju s sedežem v EU, ki je v drugi državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, bančnih storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor se pred izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov posvetuje z nadzornimi organi drugih držav članic tudi, če je zavarovalnica, na katero se nanaša zahteva za izdajo tega dovoljenja, družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje zavarovalnico, kreditna institucijo ali investicijsko podjetje s sedežem v EU.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor se z nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjava informacije zlasti o primernosti delničarjev, dobrem imenu in izkušnjah članov uprav ter nosilcev ključnih funkcij družb znotraj iste skupine ter tudi o izpolnjevanju kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov.

121. člen

(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, če niso izpolnjeni pogoji po tem ali drugih zakonih oziroma na njegovi podlagi izdanih predpisih za opravljanje zavarovalnih poslov oziroma za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov v delu, v katerem se nanaša na obvezna zavarovanja v prometu, če so splošni in posebni zavarovalni pogoji v nasprotju z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

122. člen

(prenehanje dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov)

(1)

Dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov preneha:

1.

če zavarovalnica ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,

2.

če zavarovalnica preneha opravljati zavarovalne posle za več kot šest mesecev,

3.

z izdajo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka oziroma o začetku prisilne likvidacije nad zavarovalnico,

4.

z zaključkom redne likvidacije zavarovalnice,

5.

s spremembo dejavnosti zavarovalnice ali

6.

s prenosom vseh zavarovalnih pogodb na drugo zavarovalnico.

(2)

Če je zavarovalnici prenehalo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v vseh zavarovalnih vrstah v posamezni zavarovalni skupini, za katero je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, ji istočasno preneha tudi dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj v isti zavarovalni skupini.

(3)

Če nastopi razlog iz prvega ali drugega odstavka tega člena, izda Agencija za zavarovalni nadzor odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(4)

Zavarovalnica ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem zavarovalnih poslov:

1.

v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena z iztekom roka, v katerem dovoljenje preneha veljati;

2.

v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena z vročitvijo odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o ugotovitvi pogojev za začetek stečaja oziroma o začetku prisilne likvidacije;

3.

v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena s sprejetjem sklepa skupščine zavarovalnice o začetku likvidacijskega postopka;

4.

v primeru iz 5. točke prvega odstavka tega člena s sprejetjem sklepa skupščine o spremembi dejavnosti zavarovalnice;

5.

v primeru iz 6. točke prvega odstavka tega člena, ko zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za prenos vseh zavarovalnih pogodb.

(5)

V primeru prenehanja dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorne organe drugih držav članic.

123. člen

(obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor o začetku opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti)

Zavarovalnica obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o začetku oziroma prenehanju opravljanja zavarovalnih poslov v posamezni zavarovalni vrsti, za katere je pridobila dovoljenje.

124. člen

(sprememba zavarovalnih vrst)

(1)

Zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v določenih zavarovalnih vrstah, pridobi v primeru, če namerava začeti opravljati zavarovalne posle v drugih zavarovalnih vrstah, dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za takšno spremembo zavarovalnih vrst.

(2)

Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za spremembo zavarovalnih vrst iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 114. do 121. člen tega zakona.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za spremembo zavarovalnih vrst, če:

1.

ugotovi, da bi bilo zaradi opravljanja poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja, ogroženo poslovanje zavarovalnice v skladu z določbami tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi o upravljanju tveganj;

2.

zavarovalnica ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje zavarovalnih poslov v zavarovalni vrsti, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(4)

Prvi do tretji odstavek tega člena se uporabljajo tudi, če zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v določenih zavarovalnih vrstah, namerava začeti opravljati zavarovalne posle sklepanja pozavarovanj.

125. člen

(dovoljenje za združitev oziroma delitev)

(1)

Če je zavarovalnica udeležena pri združitvi ali delitvi družb, pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za to združitev oziroma delitev.

(2)

Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 114. do 121. člen tega zakona.

(3)

Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala zavarovalne posle, ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov.

(4)

Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena zavarovalnica.

(5)

Zavarovalnica iz prvega odstavka tega člena obvesti zavarovalce z objavami v sredstvih javnega obveščanja na območju, na katerem zavarovanja, ki se prenašajo, krijejo nevarnosti, razen ob zavarovanju izvoznih kreditov, pri katerih je treba zavarovalce obvestiti v sredstvih javnega obveščanja na območju njihovega sedeža. Pozavarovalnicam pri obveščanju zavarovalcev ni treba uporabljati sredstev javnega obveščanja.

3.2.2. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju države članice

126. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov na območju države članice)

(1)

Zavarovalnica lahko opravlja zavarovalne posle, za katere je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor, na območju države članice prek podružnice ali neposredno.

(2)

Šteje se, da zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v državi članici, če sklepa zavarovanja, ki krijejo nevarnosti v tej državi članici ali če na območju države članice izvaja aktivnosti iz 2. točke 22. člena tega zakona.

(3)

Pri določitvi države članice, v kateri zavarovanja krijejo nevarnosti, se uporablja 23. člen tega zakona.

127. člen

(obvestilo o nameri ustanovitve podružnice zavarovalnice v državi članici)

(1)

Zavarovalnica, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, in navede državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

(2)

Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice, ki je izdelano v slovenskem jeziku in v jeziku države članice, zavarovalnica priloži naslednje informacije:

1.

poslovni načrt, ki obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice, organizacijski ustroj podružnice in smiselno druge postavke, določene s 116. členom tega zakona;

2.

naslov v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti in na katerega bo mogoče dostaviti dokumentacijo glede podružnice in sporočila pooblaščenim osebam iz 3. točke tega odstavka;

3.

osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko in EMŠO oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice.

(3)

Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena obsega zahtevo, da Agencija za zavarovalni nadzor obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice, v kateri namerava zavarovalnica ustanoviti podružnico (v nadaljnjem besedilu: zahteva za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice).

128. člen

(posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava zavarovalnica opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja zavarovalnice ter primernosti pooblaščenih predstavnikov v skladu s 57. členom tega zakona.

(2)

Če Agencija za zavarovalni nadzor ne zavrne zahteve po prvem odstavku tega člena v treh mesecih po prejemu obvestila zavarovalnice s prilogami iz prejšnjega člena, to obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice in o tem obvesti zavarovalnico.

(3)

Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu organu države članice posreduje tudi izjavo, iz katere je razvidno, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital.

(4)

Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, v roku iz drugega odstavka tega člena sporoči zavarovalnici razloge za zavrnitev.

(5)

Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim odstavkom tega člena zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice ali če zahteve za posredovanje obvestila v skladu z drugim odstavkom tega člena ne zavrne, vendar obvestila ne posreduje nadzornemu organu države članice v roku iz drugega odstavka tega člena, je zagotovljeno sodno varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje obvestila zavrnjena.

129. člen

(začetek poslovanja podružnice v državi članici)

Zavarovalnica lahko ustanovi in začne opravljati zavarovalne posle preko podružnice:

1.

z dnem, ko jo Agencija za zavarovalni nadzor obvesti, da je prejela obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, ali

2.

z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka 128. člena tega zakona, če Agencija za zavarovalni nadzor do izteka dveh mesecev ni prejela obvestila nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.

130. člen

(obvestilo o spremembah glede podružnice v državi članici)

(1)

Če namerava zavarovalnica spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in nadzorni organ države članice en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(2)

Za spremembo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo 127. do 129. člen tega zakona, pri čemer posamezen rok iz drugega odstavka 128. člena in iz 2. točke 129. člena znašata en mesec.

131. člen

(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici)

(1)

Zavarovalnica, ki namerava začeti z neposrednim opravljanjem zavarovalnih poslov v državi članici, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in navede državo članico, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem te storitve. Obvestilu o nameri neposrednega opravljanja zavarovalnih poslov zavarovalnica priloži informacije glede vrste in obsega poslov po posameznih zavarovalnih vrstah, ki jih namerava opravljati v državi članici.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor v enem mesecu po prejemu obvestila zavarovalnice iz prejšnjega odstavka to obvestilo posreduje nadzornemu organu države članice in o tem obvesti zavarovalnico. Hkrati z obvestilom Agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu organu države članice posreduje tudi:

1.

izjavo, iz katere je razvidno, da zavarovalnica krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital, in

2.

podatke o zavarovalnih vrstah, v katerih sme zavarovalnica opravljati zavarovalne posle, v skladu z dovoljenjem za opravljanje zavarovalnih poslov.

(3)

Zavarovalnica lahko začne z neposrednim opravljanjem zavarovalnih poslov, navedenih v obvestilu iz prvega odstavka tega člena, v državi članici z dnem, ko prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka.

(4)

Če Agencija za zavarovalni nadzor zavrne posredovanje obvestila iz drugega odstavka tega člena nadzornemu organu države članice, v roku iz drugega odstavka tega člena zavarovalnici sporoči razloge za zavrnitev.

(5)

Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice ali zahteve za posredovanje obvestila ne zavrne, vendar obvestila ne posreduje nadzornemu organu države članice v roku iz drugega odstavka tega člena, je zagotovljeno sodno varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje obvestila zavrnjena.

131.a člen

(spremembe glede vrste poslov)

Če namerava zavarovalnica izvesti spremembo glede vrste in obsega poslov po posameznih zavarovalnih vrstah, o katerih je v skladu s prvim odstavkom 131. člena tega zakona obvestila Agencijo za zavarovalni nadzor, mora o tem predhodno obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor, kot je določeno v 131. členu tega zakona.

131.b člen

(obveščanje EIOPA in platforme za sodelovanje)

(1)

Kadar namerava Agencija za zavarovalni nadzor izdati dovoljenje zavarovalnici, katere poslovni načrt izkazuje, da del njenih dejavnosti temelji na neposrednem opravljanju poslov in opravljanju poslov prek podružnice na območju druge države članice, ter oceni, da so te dejavnosti pomembne za trg države članice, Agencija za zavarovalni nadzor o tem obvesti nadzorni organ države članice in EIOPA.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor obvesti EIOPA in nadzorni organ države članice, če ugotovi, da se je finančno stanje zavarovalnice, ki opravlja posle v državi članici, poslabšalo ali obstajajo druga tveganja v zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg države članice.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor in nadzorni organ države članice lahko zadevo predložita EIOPA, in če ni mogoče najti dvostranske rešitve, zahtevata pomoč EIOPA.

(4)

Obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo.

(5)

Obvestila iz prvega in drugega odstavka tega člena ne posegajo v nadzorne pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor in nadzornega organa države članice, ki so določene v tem zakonu.

(6)

Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje v platformi za sodelovanje, ki jo je v primeru utemeljenih in resnih sumov o negativnem vplivu na zavarovalce, zavarovance in druge upravičence iz zavarovanj na lastno pobudo ali pobudo enega ali več nadzornih organov držav članic iz tega člena vzpostavila EIOPA z namenom okrepitve izmenjave informacij in spodbude sodelovanja med nadzornimi organi držav članic iz tega člena, kadar:

1.

so posli, ki jih namerava zavarovalnica opravljati v državi članici, pomembni za trg države članice;

2.

je Agencija za zavarovalni nadzor v skladu z drugim odstavkom tega člena obvestila EIOPA in nadzorni organ države članice o poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice, ki opravlja posle v državi članici, ali o obstoju drugih tveganj v zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg države članice;

3.

je nadzorni organ države članice obvestil Agencijo za zavarovalni nadzor in EIOPA o resnih in utemeljenih pomislekih glede varstva zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj v skladu s tretjim odstavkom 136.a člena tega zakona ali

4.

je bila zadeva predložena EIOPA v skladu s tretjim odstavkom tega člena in posredovana zahteva EIOPA za pomoč pri oblikovanju dvostranske rešitve.

(7)

Prejšnji odstavek ne posega v pravico Agencije za zavarovalni nadzor, da skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi iz tega člena vzpostavi platformo za sodelovanje, če se o vzpostavitvi platforme za sodelovanje strinjajo vsi udeleženi nadzorni organi.

(8)

Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi šestega in sedmega odstavka tega člena ne posega v nadzorne pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor in nadzornih organov držav članic, ki jih določa ta zakon.

3.2.3. Opravljanje zavarovalnih poslov na območju tretje države

132. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov v tretji državi)

(1)

Zavarovalnica opravlja zavarovalne posle v tretji državi prek podružnice ali neposredno, ob upoštevanju predpisov te države.

(2)

Za ustanovitev podružnice v tretji državi zavarovalnica pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice v tretji državi).

(3)

Za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 127. člena, prvi odstavek 128. člena in 130. člen tega zakona.

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava zavarovalnica ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

(5)

Za neposredno opravljanje zavarovalnih poslov v tretji državi se smiselno uporablja prvi odstavek 131. člena tega zakona. Zavarovalnica lahko začne neposredno opravljati zavarovalne posle v tretji državi z dnem, ko o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

3.3. Opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic držav članic

133. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic držav članic)

(1)

Zavarovalnica, ki ima v državi članici dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v posameznih zavarovalnih vrstah, lahko zavarovalne posle v teh zavarovalnih vrstah opravlja tudi na območju Republike Slovenije prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem zakonu.

(2)

Za zavarovalnico, ki je v državi članici svojega sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo Direktiva 2009/138/ES ne uporablja, prvi odstavek tega člena ne velja.

(3)

Za zavarovalnico države članice, ki opravlja zavarovalne posle na območju Republike Slovenije, se uporabljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z njihovim izvrševanjem:

1.

521. do 528.d člen tega zakona,

2.

šesti, sedmi in deseti do triindvajseti odstavek 545. člena ter 560. člen tega zakona,

3.

določbe zakonov iz šestega in sedmega odstavka 7. člena tega zakona,

4.

določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za zavarovalnice s sedežem v Republiki Sloveniji.

134. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov prek podružnice)

(1)

Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice, katera namerava opravljati zavarovalne posle preko podružnice v Republiki Sloveniji, pošlje Agenciji za zavarovalni nadzor obvestilo in priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona.

(2)

Zavarovalnica države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati zavarovalne posle:

1.

z dnem, ko nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice od Agencije za zavarovalni nadzor prejme obvestilo o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, o čemer nadzorni organ države članice obvesti zavarovalnico države članice, ali

2.

z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je Agencija za zavarovalni nadzor prejela obvestilo nadzornega organa države članice sedeža zavarovalnice ter priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona, če nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice do izteka dveh mesecev ni prejel obvestila Agencije za zavarovalni nadzor o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.

(3)

Če namerava zavarovalnica države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

135. člen

(neposredno opravljanje zavarovalnih poslov)

Zavarovalnica države članice sme začeti z neposrednim opravljanjem zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ko Agencija za zavarovalni nadzor od nadzornega organa države članice sedeža te zavarovalnice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 131. člena tega zakona.

136. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov obveznih zavarovanj v prometu)

(1)

Poleg pogojev, določenih v 134. in 135. členu tega zakona, predloži zavarovalnica države članice, preden začne opravljati obvezna zavarovanja v prometu, Agenciji za zavarovalni nadzor potrdilo Slovenskega zavarovalnega združenja, iz katerega izhaja, da je zavarovalnica države članice:

1.

članica Slovenskega zavarovalnega združenja;

2.

pristopila k škodnemu skladu ter odškodninskemu uradu, kot ju predpisuje zakon, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu, in se zavezala k financiranju škodnega sklada in odškodninskega urada ter izpolnjevanju drugih obveznosti, potrebnih za delovanje škodnega sklada in odškodninskega urada;

3.

sporočila ime in naslov predstavnika, kot je določen v zakonu, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.

(2)

Ne glede na 134. in 135. člen tega zakona sme zavarovalnica države članice začeti opravljati obvezna zavarovanja v prometu samo, če Agencijo za zavarovalni nadzor predhodno seznani s splošnimi in posebnimi zavarovalnimi pogoji, in sicer najmanj en mesec, preden jih začne uporabljati.

(3)

Če Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da zavarovalni pogoji iz prejšnjega odstavka niso v skladu s predpisi, zavarovalnici države članice odredi, da zavarovalne pogoje uskladi s predpisi. Če zavarovalnica države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ države članice te zavarovalnice.

136.a člen

(obveščanje EIOPA in platforme za sodelovanje)

(1)

Kadar namerava nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice izdati dovoljenje zavarovalnici, katere poslovni načrt izkazuje, da del njenih dejavnosti temelji na neposrednem opravljanju poslov in opravljanju poslov prek podružnice na območju Republike Slovenije ter so te dejavnosti pomembne za trg Republike Slovenije, nadzorni organ države članice o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in EIOPA.

(2)

Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in EIOPA, če ugotovi, da se je finančno stanje zavarovalnice, ki opravlja posle na območju Republike Slovenije, poslabšalo ali obstajajo druga tveganja v zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg Republike Slovenije.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice obvesti, kadar ima resne in utemeljene pomisleke v zvezi z varstvom zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj. Hkrati z obvestilom nadzornemu organu države članice sedeža zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor posreduje obvestilo tudi EIOPA.

(4)

Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice in Agencija za zavarovalni nadzor lahko zadevo predložita EIOPA, in če ni mogoče najti dvostranske rešitve, zahtevata pomoč EIOPA.

(5)

Obvestila iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti dovolj podrobna, da omogočijo ustrezno presojo.

(6)

Obvestila iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne posegajo v nadzorne pristojnosti nadzornega organa države članice sedeža zavarovalnice in Agencije za zavarovalni nadzor, ki so določene v tem zakonu.

(7)

Agencija za zavarovalni nadzor sodeluje v platformi za sodelovanje, ki jo je v primeru utemeljenih in resnih sumov o negativnem vplivu na zavarovalce, zavarovance in druge upravičence iz zavarovanj na lastno pobudo ali pobudo enega ali več nadzornih organov držav članic iz tega člena vzpostavila EIOPA z namenom okrepitve izmenjave informacij in spodbude sodelovanja med nadzornimi organi držav članic iz tega člena, kadar:

1.

so posli, ki jih namerava zavarovalnica države članice opravljati na območju Republike Slovenije, pomembni za trg Republike Slovenije;

2.

je nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice v skladu z drugim odstavkom tega člena obvestil EIOPA in Agencijo za zavarovalni nadzor o poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice, ki opravlja posle na območju Republike Slovenije, ali obstoju drugih tveganj v zvezi z opravljanjem poslov zavarovalnice, ki lahko vplivajo na trg Republike Slovenije;

3.

je Agencija za zavarovalni nadzor obvestila nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice in EIOPA o resnih in utemeljenih pomislekih v zvezi z varstvom zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovanj v skladu s tretjim odstavkom tega člena ali

4.

je bila zadeva predložena EIOPA v skladu s četrtim odstavkom tega člena in posredovana zahteva EIOPA za pomoč pri oblikovanju dvostranske rešitve.

(8)

Prejšnji odstavek ne posega v pravico Agencije za zavarovalni nadzor, da skupaj z drugimi udeleženimi nadzornimi organi iz tega člena vzpostavi platformo za sodelovanje, če se o vzpostavitvi platforme za sodelovanje strinjajo vsi udeleženi nadzorni organi.

(9)

Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi sedmega in osmega odstavka tega člena ne posega v nadzorne pristojnosti nadzornih organov držav članic in Agencije za zavarovalni nadzor, ki jih določa ta zakon.

3.4. Opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnic tretjih držav

3.4.1. Podružnica zavarovalnice tretje države

137. člen

(opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice tretje države)

(1)

Zavarovalnica tretje države sme zavarovalne posle, za katere ima dovoljenje v državi svojega sedeža, opravljati tudi na ozemlju Republike Slovenije, vendar samo prek podružnice in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, ali pod pogoji, določenimi v mednarodni pogodbi, ki obvezuje Republiko Slovenijo.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko:

1.

zavarovalnica tretje države, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov sklepanja pozavarovanj, na ozemlju Republike Slovenije opravlja pozavarovalne posle tudi neposredno in se takšna pozavarovanja štejejo za ustrezen instrument za zmanjševanje tveganj, če:

-

je Evropska komisija v skladu s 172. členom Direktive 2009/138/ES odločila, da so zahteve glede dejavnosti pozavarovanja v državi sedeža enakovredne zahtevam v EU,

-

(črtana),

-

je v aktu ali v drugem izvedbenem predpisu, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES, določeno, da se takšna pozavarovanja upoštevajo med instrumente za zmanjševanje tveganj;

2.

zavarovalnica tretje države, ki ima dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov zavarovanj vozil, pomorskih in transportnih zavarovanj ali zavarovanj zrakoplovov oziroma drugih letalnih naprav, na ozemlju Republike Slovenije opravlja zavarovalne posle iz teh zavarovalnih podskupin tudi neposredno, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena. Ne glede na prejšnji stavek zavarovalnica tretje države ne sme na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalnih poslov zavarovanja potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče in zavarovanja avtomobilske odgovornosti, kakor so urejena v zakonu, ki ureja področje obveznih zavarovanj v prometu.

(3)

Neposredno opravljanje storitev v skladu z 2. točko prejšnjega odstavka je dovoljeno, če je zavarovalnica tretje države, ki namerava na ozemlju Republike Slovenije neposredno opravljati zavarovalne posle, k vlogi priložila dokazilo Evropske komisije, da so zahteve glede poslovanja zavarovalnice v državi sedeža enakovredne zahtevam pravnega reda EU.

(4)

Za zavarovalnico iz 2. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 133., 135. in 136. člen tega zakona.

138. člen

(dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države)

(1)

Zavarovalnica tretje države lahko v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za ustanovitev podružnice (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države). Podružnica zavarovalnice tretje države lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od zavarovalnih skupin iz drugega odstavka 26. člena tega zakona.

(2)

Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države je treba priložiti:

1.

akt o ustanovitvi zavarovalnice tretje države;

2.

izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za zavarovalnico tretje države;

3.

statut oziroma druga ustrezna pravila zavarovalnice tretje države;

4.

osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča članov organov vodenja in nadzora zavarovalnice tretje države ter davčna številka, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja davčni postopek, če je bila članu organa vodenja ali nadzora zavarovalnice tretje države dodeljena in EMŠO, če je član organa vodenja ali nadzora zavarovalnice tretje države vpisan v centralni register prebivalstva;

5.

revidirana letna poročila zavarovalnice tretje države za zadnja tri leta poslovanja;

6.

ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje imetnike oziroma imetnice delnic in njihove deleže pri upravljanju zavarovalnice tretje države, če iz izpiska iz 1. točke niso razvidni podatki o imetnikih delnic zavarovalnice tretje države;

7.

izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so imetnice kvalificiranih deležev v zavarovalnice tretje države;

8.

poslovni načrt z vsebino, določeno v 116. členu tega zakona;

9.

dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov, ki ga je zavarovalnici tretje države izdal nadzorni organ države njenega sedeža;

10.

dovoljenje nadzornega organa zavarovalnice tretje države za ustanovitev podružnice oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države te zavarovalnice ni potrebno;

11.

izjavo zavarovalnice tretje države, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje, v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice ter vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;

12.

izjavo zavarovalnice tretje države, da bo podružnica izpolnjevala zahteve tega zakona glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;

13.

osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih v drugih državah članicah, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto iz 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen prevozniške odgovornosti;

14.

drugo dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle, na katere se nanaša zahteva.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države zahteva od zavarovalnice tretje države, da ima v kreditni instituciji v Republiki Sloveniji deponirana denarna sredstva v znesku, ki je enak najmanj polovici osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona, in da položi denarni znesek v višini najmanj ene četrtine osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene na območju Republike Slovenije, oziroma zavarovalnih pogodb, ki krijejo tveganja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit).

(4)

Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države v treh mesecih od prejema zahteve iz drugega odstavka tega člena, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, oceni, da je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona ter da je ureditev sistema upravljanja v skladu s 50. členom tega zakona.

(5)

Agencija za zavarovalni nadzor zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža zavarovalnice tretje države oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

(6)

Zavarovalnica tretje države, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice opravlja zavarovalne posle, navedene v dovoljenju za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države.

(7)

Če namerava zavarovalnica tretje države v Republiki Sloveniji prek podružnice začeti opravljati tudi druge zavarovalne posle, ki niso navedeni v že izdanem dovoljenju za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države, pridobi predhodno dodatno dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje teh poslov.

(8)

Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljata četrti in peti odstavek tega člena.

139. člen

(finančne zahteve za podružnico)

(1)

Podružnica zavarovalnice tretje države za namene upravljanja tveganj:

1.

vrednoti sredstva in obveznosti v skladu s 4.7. oddelkom tega zakona,

2.

določi lastne vire sredstev v skladu s 4.9. oddelkom tega zakona,

3.

oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s 4.8. oddelkom tega zakona,

4.

izračuna zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalnega kapitala podružnice v skladu s 4.10. oziroma 4.11. oddelkom tega zakona, pri čemer upošteva samo posle, ki jih opravlja.

(2)

Podružnica razpolaga s primernimi osnovnimi lastnimi viri sredstev kot so določena v drugem odstavku 200. člena tega zakona najmanj v višini ene polovice osnovnega kapitala, kot je predpisan v 29. členu tega zakona.

(3)

Podružnica zavarovalnice tretje države hrani v Republiki Sloveniji sredstva najmanj v višini minimalnega zahtevanega kapitala, presežek sredstev do višine zahtevanega solventnostnega kapitala pa v državah članicah.

140. člen

(uporaba določb)

(1)

Za zavarovalnico tretje države, ki je v Republiki Sloveniji ustanovila podružnico oziroma njeno podružnico, in za poslovodje te podružnice se uporabljajo:

1.

določbe 12.2. oddelka ter 4., 5., 6., 7., 14., 15. in 16. poglavje tega zakona,

2.

določbe drugih zakonov, ki se uporabljajo za zavarovalnice s sedežem na območju Republike Slovenije,

3.

določbe predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem določb zakonov iz 1. in 2. točke tega odstavka.

(2)

Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi zavarovalnice.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države, če je nadzorni organ sedeža zavarovalnice tretje države tej zavarovalnici odvzel dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

141. člen

(posebne določbe za podružnico švicarske zavarovalnice)

(1)

Za podružnico švicarske zavarovalnice, ki na območju Republike Slovenije opravlja posle premoženjskih zavarovanj, se ne uporabljata tretji odstavek 138. člena in tretji odstavek 139. člena tega zakona.

(2)

Pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za ustanovitev podružnice švicarske zavarovalnice, ki namerava na območju Republike Slovenije opravljati posle premoženjskih zavarovanj, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprosi za mnenje. Če nadzorni organ Švicarske konfederacije v roku treh mesecev od prejema zaprosila ne odgovori, se šteje, da ustanovitvi podružnice ne nasprotuje.

(3)

Pred odločitvijo o odvzemu dovoljenja za ustanovitev podružnice švicarske zavarovalnice, ki na območju Republike Slovenije opravlja posle premoženjskih zavarovanj, Agencija za zavarovalni nadzor obvesti nadzorni organ Švicarske konfederacije in ga zaprosi za mnenje. Če Agencija za zavarovalni nadzor pred pridobitvijo mnenja podružnici švicarske zavarovalnice izreče prepoved sklepanja zavarovalnih pogodb, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ Švicarske konfederacije.

142. člen

(ugodnosti za zavarovalnice tretjih držav, ki imajo podružnice v več državah članicah)

(1)

Zavarovalnica tretje države, ki je zaprosila ali pridobila dovoljenje za ustanovitev podružnic za opravljanje zavarovalnih poslov v več državah članicah, lahko Agencijo za zavarovalni nadzor zaprosi za naslednje ugodnosti, ki se lahko odobrijo le vse skupaj:

1.

da izračuna zahtevani solventnostni kapital iz prvega odstavka 139. člena tega zakona za vse posle, ki jih opravlja v EU;

2.

da položi jamstveni depozit v skladu s tretjim odstavkom 138. člena tega zakona samo v eni državi članici;

3.

da se sredstva, ki predstavljajo minimalni zahtevani kapital, nahajajo v katerikoli državi članici, v kateri opravlja zavarovalne posle.

(2)

Zavarovalnica iz prejšnjega odstavka Agenciji za zavarovalni nadzor v vlogi posreduje naslednje podatke:

1.

o državah članicah, v katerih opravlja oziroma namerava opravljati zavarovalne posle;

2.

o nadzornem organu, ki bo nadzoroval ali nadzoruje opravljanje zavarovalnih poslov zavarovalnice tretje države na ozemlju EU, ter razloge za izbiro tega organa (v nadaljnjem besedilu: izbrani nadzorni organ);

3.

o državi članici, v kateri bo položila jamstveni depozit.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor ugodi zaprošenim ugodnostim, če se z ugodnostmi strinjajo vsi zadevni nadzorni organi držav članic, v katerih je bila vložena vloga.

(4)

Ugodnosti iz prvega odstavka tega člena začnejo veljati, ko:

1.

izbrani nadzorni organ iz 2. točke drugega odstavka tega člena obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor, da bo nadzoroval kapitalsko ustreznost vseh podružnic zavarovalnice tretje države v EU, ali

2.

Agencija za zavarovalni nadzor kot izbrani nadzorni organ odloči, da bo nadzorovala kapitalsko ustreznost vseh podružnic zavarovalnice tretje države v EU.

(5)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor izbrani nadzorni organ, obvesti Agencija za zavarovalni nadzor o odločitvi glede nadzora vseh podružnic zavarovalnice tretje države v EU druge zadevne nadzorne organe.

(6)

Agencija za zavarovalni nadzor izbranemu nadzornemu organu države članice, ki opravlja nadzor kapitalske ustreznosti vseh podružnic zavarovalnice tretje države v EU, na njegovo zahtevo posreduje podatke glede podružnice v Republiki Sloveniji.

(7)

Agencija za zavarovalni nadzor lahko zahteva ukinitev ugodnosti iz prvega odstavka tega člena. Ugodnosti se prekinejo tudi, če zahteva prekinitev ugodnosti zadevni nadzorni organ druge države članice.

(8)

V primeru dveh ali več zahtev iz različnih držav članic za unovčitev depozita, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena položen v Republiki Sloveniji, se depozit izplača po vrstnem redu prispetja zahtev.

143. člen

(odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov podružnici zavarovalnice tretje države, ki ima dovoljenje v več kot eni državi članici)

(1)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor izbrani nadzorni organ iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena in odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov podružnici zavarovalnice tretje države, ki so ji odobrene ugodnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, o tem obvesti vse zadevne nadzorne organe v EU.

(2)

Če je Agencija za zavarovalni nadzor prejela obvestilo v smislu prvega odstavka tega člena od nadzornega organa druge države članice, sprejme nad podružnico zavarovalnice tretje države ustrezne nadzorne ukrepe. V primeru, da je razlog za odvzem dovoljenja neizpolnjevanje zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala ali zahtevanega solventnostnega kapitala, podružnici zavarovalnice tretje države odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov.

4. poglavje: UPRAVLJANJE TVEGANJ

4.1. Pojmi v zvezi z upravljanjem tveganj

144. člen

(upravljanje tveganj)

Upravljanje tveganj je ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj na vseh ravneh, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju.

145. člen

(zavarovalno tveganje)

Zavarovalno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih premij in neustreznih predpostavk, upoštevanih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij.

146. člen

(tržno tveganje)

Tržno tveganje je tveganje nastanka izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zavarovalnice, ki nastane zaradi nihanj v višini in spremenljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov.

147. člen

(kreditno tveganje)

Kreditno tveganje je tveganje izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zavarovalnice zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, ki so jim izpostavljene zavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja spremembe kreditnega pribitka in tveganja koncentracije tržnega tveganja.

148. člen

(operativno tveganje)

Operativno tveganje je tveganje izgube zavarovalnice zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov.

149. člen

(likvidnostno tveganje)

Likvidnostno tveganje je tveganje zavarovalnice, da ne more unovčiti naložb in drugih sredstev za poravnavo svojih finančnih obveznosti, ko te zapadejo.

150. člen

(tveganje koncentracije)

Tveganje koncentracije je izpostavljanje tveganju z možnostjo izgube, ki je dovolj velika, da ogroža solventnost ali finančni položaj zavarovalnice.

151. člen

(tehnike za zmanjševanje tveganj)

Tehnike za zmanjševanje tveganj so vse tehnike, ki zavarovalnicam omogočajo, da prenesejo del ali vsa svoja tveganja na drugo osebo.

152. člen

(učinek razpršenosti)

Učinek razpršenosti zmanjšuje izpostavljenost zavarovalnice ali skupine zaradi razpršenosti njihovih poslov, ker se lahko neugoden izid enega tveganja poravna z ugodnejšim izidom drugega tveganja, če nista takšni tveganji popolnoma soodvisni.

153. člen

(mera tveganja in napoved v obliki verjetnostne porazdelitve)

(1)

Mera tveganja je matematični izraz, ki določeni napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve dodeli denarni znesek in se monotono poveča s povečanjem tveganj, na katerih temelji napoved.

(2)

Napoved v obliki verjetnostne porazdelitve je matematični izraz, ki obsežnemu nizu medsebojno izključujočih se prihodnjih dogodkov dodeli verjetnost uresničitve.

4.2. Temeljna pravila o upravljanju tveganj

154. člen

(sistem upravljanja tveganj)

(1)

Sistem upravljanja tveganj zajema najmanj naslednja področja:

1.

sklepanje zavarovanj in oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij;

2.

upravljanje sredstev in obveznosti;

3.

naložbe, zlasti v izvedene finančne instrumente in podobne obveze;

4.

likvidnost;

5.

upravljanje zavarovalnih, tržnih, kreditnih, operativnih, likvidnostnih tveganj in tveganj koncentracije ter vseh drugih tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena;

6.

pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganj.

(2)

Kadar zavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona, zavarovalnica izdela tudi likvidnostni načrt, v katerem predvidi vhodne in izhodne denarne tokove sredstev in obveznosti, za katere se izvedejo te prilagoditve, kadar uporablja prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona, zavarovalnica izdela tudi pisna pravila o merilih za uporabo te prilagoditve.

(3)

Zavarovalnica organizira funkcijo upravljanja tveganj na način, ki olajšuje izvajanje sistema upravljanja tveganj.

155. člen

(dodatne naloge v zavarovalnici z notranjim modelom)

Funkcija upravljanja tveganj pri zavarovalnicah, ki uporabljajo delni ali popolni notranji model v skladu z 218. in 219. členom tega zakona, zajema naslednje dodatne naloge:

1.

oblikovanje in umestitev notranjega modela v sistem upravljanja,

2.

preizkušanje in ocenjevanje ustreznosti notranjega modela,

3.

dokumentiranje notranjega modela in spreminjanje ter dokumentiranje sprememb pri notranjem modelu,

4.

analiziranje učinkovitosti notranjega modela in priprava poročil o tem,

5.

obveščanje uprave zavarovalnice o učinkovitosti notranjega modela in predlaganih izboljšavah ter o prizadevanjih glede izboljšav.

156. člen

(lastna ocena tveganj in solventnosti)

(1)

Del sistema upravljanja tveganj je izvedba lastne ocene tveganj in solventnosti, ki je povezana s poslovno strategijo zavarovalnice. Zavarovalnica po vsaki pomembni spremembi tveganj iz prvega odstavka 154. člena tega zakona brez odlašanj izvede lastno oceno tveganj in solventnosti. V oceni zavarovalnica upošteva tveganja, ki jim je izpostavljena, meje dovoljenega tveganja in poslovno strategijo.

(2)

Ocena iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:

1.

oceno solventnostnih potreb zavarovalnice,

2.

oceno stalnega izpolnjevanja kapitalskih zahtev v skladu s 4.10. in 4.11. oddelkoma tega zakona in zahtev glede zavarovalno-tehničnih rezervacij v skladu s 4.8. oddelkom tega zakona,

3.

oceno, kako pomembno je odstopanje tveganj, katerim je zavarovalnica izpostavljena, od predpostavk, v skladu s četrtim odstavkom 203. člena tega zakona, ki so bile podlaga za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz 4.10.2. pododdelka tega zakona oziroma v delnem ali popolnem notranjem modelu iz 4.10.3. pododdelka tega zakona.

(3)

Za oceno iz 1. točke prejšnjega odstavka ima zavarovalnica postopke, ki ji omogočajo ustrezno opredelitev in oceno kratkoročnih ter dolgoročnih tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena. Zavarovalnica razkrije metode, ki jih je uporabila za ugotovitev lastne ocene tveganj in solventnosti. Postopki in metode so sorazmerni z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, ki jim je zavarovalnica izpostavljena.

(4)

Kadar zavarovalnica uporablja uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona ali prehodne ukrepe iz 639. ali 640. člena tega zakona, oceni zavarovalnica lastno oceno skladnosti in solventnosti iz 2. točke drugega odstavka tega člena z upoštevanjem in brez upoštevanja uporabljenih prilagoditev oziroma prehodnih ukrepov.

(5)

Kadar zavarovalnica uporablja notranji model, pri oceni iz 3. točke drugega odstavka tega člena izvede ponovno umeritev mere tveganja zahtevanega solventnostnega kapitala.

(6)

Lastna ocena tveganj in solventnosti se ne uporabi za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala.

157. člen

(predpisi o upravljanju tveganj)

(1)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše:

1.

omejitve glede sredstev in referenčnih vrednosti, na katere so lahko vezana upravičenja iz zavarovalnih pogodb pri zavarovanjih, pri katerih zavarovalec prevzema naložbeno tveganje, kadar je zavarovalec lahko fizična oseba. Predpisi ne smejo biti bolj omejujoči, kot so omejitve, določene z Direktivo 2009/65/ES;

2.

podrobnejša pravila za obravnavo udeležb iz akta, ki ga izda Evropska komisija na podlagi 1a) točke prvega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES, ter način in roke poročanja;

3.

podrobnejšo opredelitev lastnosti postavk lastnih virov sredstev iz 191. člena tega zakona ter podrobnejša pravila za njihovo razvrščanje v razrede v skladu s 197. členom tega zakona in seznamom iz 195. člena tega zakona, kakor tudi podrobnejšo opredelitev njihove primernosti v skladu s 199. in 200. členom tega zakona, ukrepov v primeru nedoseganja zahtevanega solventnostnega ali minimalnega kapitala in podrobnejšo opredelitev postavk lastnih virov sredstev iz 625. člena tega zakona;

4.

podrobnejšo opredelitev pogojev in postopka za odobritev in razvrstitev postavk lastnih virov sredstev, ki še niso na seznamu lastnih virov sredstev iz 195. člena tega zakona;

5.

podrobnejšo opredelitev pogojev in postopka za odobritev morebitnih postavk pomožnih lastnih virov sredstev in njihove razvrstitve v seznam lastnih virov sredstev ter sprotnega preverjanja, ali odobrene postavke pomožnih lastnih virov sredstev še izpolnjujejo merila za izdajo odobritve;

6.

podrobnejše značilnosti in možne vrste omejenih skladov iz prvega odstavka 241. člena tega zakona, podrobnejša pravila za izračun teoretičnega zahtevanega solventnostnega kapitala omejenega sklada, za ugotavljanje presežka ali primanjkljaja lastnih virov sredstev omejenega sklada glede na zahtevani solventnostni kapital in način in roke poročanja;

7.

podrobnejša pravila in vsebino lastne ocene tveganj in solventnosti;

8.

podrobnejša navodila za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij;

9.

pogoje in način pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno tehničnih rezervacij in odloženih davkov;

10.

uporabo modula tržnega tveganja ter tveganja neplačila nasprotne stranke;

11.

uporabo modula tveganja življenjskih zavarovanj;

12.

uporabo podmodula tveganja katastrof iz pogodb premoženjskih zavarovanj in podmodula tveganja katastrof iz pogodb zdravstvenih zavarovanj;

13.

uporabo notranjih modelov oziroma parametrov specifičnih za posamezno podjetje.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor s predpisom iz:

-

2. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi 1.a točke prvega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;

-

3. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;

-

4. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi drugega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;

-

5. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;

-

6. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi b. točke 99. člena in h. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES;

-

13. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi k. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.

4.3. Splošni standardi upravljanja tveganj

158. člen

(odgovornost organov vodenja in nadzora za spoštovanje pravil o upravljanju tveganj)

(1)

Organi vodenja in nadzora zavarovalnice v okviru svojih pristojnosti zagotovijo, da zavarovalnica posluje v skladu z zakonodajo, in v zvezi s tem zlasti:

1.

pisno določijo natančna, pregledna in dosledna notranja razmerja glede odgovornosti, ki:

-

zagotavljajo jasno razmejitev pristojnosti in nalog v zavarovalnici in učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij ter

-

preprečujejo nastanek nasprotja interesov;

2.

odobrijo in redno preverjajo strategije in pisna pravila glede upravljanja tveganj, sistema notranjih kontrol, notranje revizije, aktuarske funkcije, distribucije zavarovalnih produktov in, če je primerno, glede izločenih poslov ter zagotovijo njihovo izvajanje.

(2)

Strategije in pisna pravila glede upravljanja tveganj iz 2. točke prejšnjega odstavka zajemajo najmanj področja iz 154. člena tega zakona.

(3)

Strategije in pisna pravila iz 2. točke prvega odstavka tega člena so najmanj enkrat letno predmet notranjega pregleda.

159. člen

(načrtovanje in izvajanje ukrepov upravljanja tveganj in notranji postopki za upravljanje tveganj)

(1)

Zavarovalnica določi načrt ukrepov upravljanja tveganj, ki obsega:

1.

notranje postopke za upravljanje tveganj,

2.

ukrepe za upravljanje tveganj in notranje postopke za izvajanje teh ukrepov,

3.

notranje postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za upravljanje tveganj.

(2)

Ukrepi za upravljanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov so v načrtu iz prejšnjega odstavka določeni za vsako vrsto tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena pri posameznih vrstah poslov, ki jih opravlja, in za tveganja, ki jim je izpostavljena pri vseh poslih, ki jih opravlja.

(3)

Zavarovalnica določi in izvaja ukrepe za upravljanje tveganj, določene s tem zakonom oziroma predpisi o upravljanju tveganj, in druge ukrepe, ki so glede na značilnosti in vrsto tveganj, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju, potrebni za upravljanje teh tveganj.

(4)

Zavarovalnica vzpostavi učinkovit sistem notranjih kontrol za:

-

ugotavljanje in merjenje tveganj, ki jim zavarovalnica je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,

-

izračunavanje in preverjanje izpolnjevanja zahtev tega zakona in predpisov o upravljanju tveganj glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala, zahtevanega minimalnega kapitala in naložb ter

-

ugotavljanje skladnosti tveganj zavarovalnice s tveganji, predvidenimi v strategijah in pisnih pravilih zavarovalnice.

(5)

Zavarovalnica organizira svoje poslovanje in tekoče vodi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadar koli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj.

160. člen

(sistem notranjih kontrol in funkcija skladnosti)

(1)

Za delovanje sistema notranjih kontrol zavarovalnica vzpostavi in dosledno uresničuje primerne administrativne in računovodske postopke ter ustrezno uredi poročanje na vseh ravneh.

(2)

V okviru sistema notranjih kontrol zavarovalnica vzpostavi tudi funkcijo spremljanja skladnosti, ki deluje neodvisno in ima naslednje odgovornosti:

1.

spremljanje in redno ocenjevanje primernosti in učinkovitosti rednih postopkov in ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na področju skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami;

2.

svetovanje in pomoč pri uskladitvi poslovanja zavarovalnice z obveznostmi, ki jih določajo predpisi, in z drugimi zavezami;

3.

ocenjevanje možnih vplivov sprememb v pravnem okolju na poslovanje zavarovalnice z vidika skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami;

4.

opredeljevanje in ocenjevanje tveganja glede skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami;

5.

seznanjanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice o skladnosti poslovanja zavarovalnice s predpisi in drugimi zavezami in o oceni tveganja glede skladnosti poslovanja zavarovalnice.

4.4. Funkcija notranje revizije

161. člen

(notranja revizija)

(1)

Zavarovalnica organizira funkcijo notranje revizije, ki je neposredno podrejena upravi zavarovalnice ter funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih delov zavarovalnice.

(2)

Nosilca funkcije notranje revizije imenuje in razreši upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom. Nadzorni svet daje soglasje tudi k prejemkom nosilca ključne funkcije notranje revizije.

(3)

Upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom sprejme akt, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije.

(4)

Osebe, ki opravljajo naloge notranjega revidiranja, imajo dostop do vseh informacij in listin zavarovalnice v kakršnikoli obliki, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Nosilec funkcije notranje revizije ima neposreden in neomejen dostop do članov uprave, revizijske komisije ter nadzornega sveta zavarovalnice.

162. člen

(naloge notranje revizije)

(1)

Notranje revidiranje je na oceni tveganj zasnovan stalen in celovit nadzor nad poslovanjem zavarovalnice z namenom preverjanja in ocenjevanja, ali so procesi upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja zavarovalnice ustrezni ter delujejo na način, ki zagotavlja doseganje naslednjih pomembnih ciljev zavarovalnice:

1.

uspešno in učinkovito poslovanje zavarovalnice, vključno z doseganjem ciljev poslovne in finančne uspešnosti, ter varovanje sredstev pred izgubo;

2.

zanesljivo, pravočasno, in pregledno notranje in zunanje računovodsko in neračunovodsko poročanje;

3.

skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter notranjimi pravili.

(2)

Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ki jo sprejema Slovenski inštitut za revizijo na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ter pisnimi pravili delovanja notranje revizije.

163. člen

(opravljanje notranje revizije)

Nosilec funkcije notranje revizije je oseba, ki:

-

ima lastnosti in izkušnje za opravljanje nalog notranjega revidiranja v družbi v skladu z dobrimi praksami in visokimi etičnimi standardi notranjega revidiranja ter

-

ima naziv preizkušeni notranji revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, in je vpisan v seznam aktivnih preizkušenih notranjih revizorjev, ali primerljivi strokovni naziv s področja notranjega revidiranja.

164. člen

(načrt dela notranje revizije)

(1)

Notranja revizija pripravi, izvaja in vzdržuje strategijo dela za obdobje, v katerem je zagotovljena pokritost celotnega poslovanja zavarovalnice, vključno s celotnim sistemom upravljanja zavarovalnice. Strategija dela je zasnovana na oceni tveganj.

(2)

Na podlagi strategije dela iz prejšnjega odstavka izdela notranja revizija letni načrt dela za naslednje leto, ki je zasnovan na oceni tveganj in obsega:

1.

področja poslovanja, na katerih bo notranja revizija opravila pregled poslovanja, in

2.

opis vsebine načrtovanih pregledov poslovanja po posameznih področjih.

(3)

Uprava sprejme strategijo dela in letni načrt dela notranje revizije. Nadzorni svet daje soglasje k strategiji in letnemu načrtu dela notranje revizije. Če notranjo revizijo delno opravlja zunanji izvajalec, vsebuje letni načrt dela notranje revizije tudi opis vsebine, obsega in vrednosti del, ki jih bo opravil zunanji izvajalec.

165. člen

(poročilo o notranjem revidiranju)

(1)

Notranja revizija najmanj za vsako polletje izdela poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega najmanj:

1.

opis vsebine opravljenih pregledov poslovanja,

2.

oceno primernosti in učinkovitosti upravljanja tveganj na področjih poslovanja, ki so bila predmet pregleda,

3.

oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistema notranjih kontrol na področjih poslovanja, ki so bili predmet pregleda,

4.

ugotovitve in priporočila notranje revizije na podlagi posameznih pregledov poslovanja,

5.

ugotovitve v zvezi z uresničevanjem priporočil notranje revizije.

(2)

Notranja revizija izdela letno poročilo o notranjem revidiranju, ki obsega:

1.

poročilo o uresničitvi letnega načrta dela notranje revizije,

2.

povzetek pomembnejših ugotovitev notranje revizije na podlagi opravljenih pregledov poslovanja, vključno z oceno primernosti in učinkovitosti delovanja sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj na revidiranih področjih.

(3)

Letno poročilo o delu notranje revizije predloži notranja revizija najpozneje v treh mesecih po koncu poslovnega leta v seznanitev upravi ter hkrati nadzornemu svetu in revizijski komisiji. Letno poročilo se v roku iz prejšnjega stavka predloži v seznanitev tudi revizorju računovodskih izkazov in Agenciji za zavarovalni nadzor. Polletno poročilo o delu notranje revizije predloži notranja revizija upravi, nadzornemu svetu in revizijski komisiji.

(4)

Uprava zavarovalnice seznani skupščino z letnim poročilom o notranjem revidiranju z mnenjem nadzornega sveta.

(5)

Revizijska komisija lahko brez vednosti uprave od notranje revizije zahteva dodatne informacije poleg informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena.

166. člen

(obveščanje uprave in nadzornega sveta zavarovalnice)

(1)

Vse ugotovitve in priporočila poroča notranja revizija upravi zavarovalnice.

(2)

Uprava zavarovalnice v zvezi z ugotovitvami in priporočili notranje revizije določi ukrepe in zagotovi njihovo izvrševanje.

(3)

Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da zavarovalnica krši pravila o upravljanju tveganj ter ji zaradi tega grozi nelikvidnost ali kapitalska neustreznost ali da je ogrožena varnost poslovanja, nemudoma obvesti upravo zavarovalnice.

(4)

Če notranja revizija pri pregledu poslovanja ugotovi, da uprava zavarovalnice krši pravila o upravljanju tveganj, nemudoma obvesti upravo in nadzorni svet.

4.5. Aktuarska funkcija

167. člen

(splošne določbe)

(1)

Zavarovalnica organizira aktuarsko funkcijo.

(2)

Upravni odbor oziroma uprava zavarovalnice v soglasju z nadzornim svetom sprejme akt, s katerim opredeli naloge aktuarske funkcije, pristojnost nosilca aktuarske funkcije, postopek pooblastitve nosilca aktuarske funkcije in znanje, ki ga ima nosilec aktuarske funkcije.

(3)

Osebe, ki v zavarovalnici izvajajo naloge aktuarske funkcije, imajo ustrezno znanje, sorazmerno naravi in zahtevnosti nalog, ki jih izvajajo.

(4)

Nosilec aktuarske funkcije in druge osebe, ki v zavarovalnici izvajajo naloge aktuarske funkcije, imajo dostop do vseh informacij zavarovalnice, ki so potrebne za opravljanje teh nalog.

(5)

Nosilec aktuarske funkcije je zmožen Agenciji za zavarovalni nadzor dokazati, da uporabljene aktuarske metode, tehnike in predpostavke ustrezajo tveganjem, ki jim je izpostavljena zavarovalnica, kot tudi njenemu poslovanju.

168. člen

(naloge aktuarske funkcije)

(1)

Naloge aktuarske funkcije so, da:

1.

koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

2.

zagotavlja, da se za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporabljajo ustrezne metode in modeli ter predpostavke;

3.

ocenjuje ustreznost, zadostnost in kakovost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij;

4.

primerja znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij z izkustvi;

5.

obvešča organe vodenja in nadzora zavarovalnice o zanesljivosti in ustreznosti metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter o ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij;

6.

nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, ko se za izračun uporabljajo približki;

7.

preverja ustreznost splošne politike prevzemanja zavarovalnih tveganj in ustreznost višine zavarovalne premije za posamezne produkte s stališča, ali premija za posamezne produkte zadošča za pokrivanje vseh obveznosti iz teh zavarovalnih pogodb;

8.

preverja ustreznost pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo;

9.

sodeluje pri implementaciji in izvajanju sistema upravljanja tveganj, zlasti pri razvoju, uporabi in spremljanju ustreznosti modelov za izračun kapitalskih zahtev in izvedbi lastne ocene tveganj in solventnosti.

169. člen

(nosilec aktuarske funkcije)

(1)

Nosilec aktuarske funkcije izpolnjuje pogoje iz 1. točke drugega odstavka 52. člena tega zakona, če:

1.

ima znanje s področja aktuarstva in finančne matematike;

2.

je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal aktuarsko funkcijo na portfelju, ki je primerljiv s tistim, za katerega bo odgovoren kot nosilec aktuarske funkcije oziroma je vsaj zadnji dve leti pred pooblastitvijo opravljal naloge, ki jih nadzira, kontrolira oziroma koordinira nosilec aktuarske funkcije, na portfelju, ki je primerljiv s tistim, za katerega bo odgovoren kot nosilec aktuarske funkcije. Šteje se, da je primerljivi portfelj tisti, pri katerem se za izračunavanje višine obveznosti uporabljajo primerljive aktuarske tehnike življenjskih ali neživljenjskih zavarovanj, pri čemer velja, da se za pokojninska zavarovanja uporabljajo tehnike življenjskih zavarovanj.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše vsebino znanja s področja aktuarstva in finančne matematike iz 1. točke prejšnjega odstavka. Za polnopravne člane strokovnega združenja aktuarjev, ki so polnopravni člani Mednarodnega aktuarskega združenja in Evropskega aktuarskega združenja, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz 1. točke prejšnjega odstavka.

170. člen

(obveščanje in ukrepanje uprave zavarovalnice)

(1)

Nosilec aktuarske funkcije nadzorni svet in upravo zavarovalnice obvešča o ugotovitvah glede:

1.

zanesljivosti in ustreznosti uporabljenih metod, modelov ter predpostavk, uporabljenih v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in o tem, ali so oblikovane zavarovalno-tehnične rezervacije primerne za pokrivanje vseh obveznosti iz prevzetih zavarovanj;

2.

politike prevzemanja zavarovalnih tveganj, vključno z ugotovitvami glede višine zavarovalnih premij za posamezne produkte z vidika, ali je premija posameznih produktov zadostna za pokrivanje vseh obveznosti iz teh produktov;

3.

ustreznosti pozavarovanja oziroma prenosa tveganj na namensko družbo.

(2)

Ugotovitve in mnenja nosilca aktuarske funkcije so objektivna ter neodvisna od vpliva drugih poslovnih področij.

(3)

Nosilec aktuarske funkcije pripravi pisno poročilo o ugotovitvah iz prvega odstavka tega člena za preteklo poslovno leto in po stanju na zadnji dan preteklega poslovnega leta.

(4)

Uprava zavarovalnice v zvezi z ugotovitvami in mnenjem nosilca aktuarske funkcije določi ukrepe in zagotovi njihovo izvrševanje.

(5)

Če nosilec aktuarske funkcije pri upravljanju nalog ugotovi, da zavarovalne premije za posamezna zavarovanja in drugi razpoložljivi viri teh zavarovanj ne zadoščajo za pokrivanje vseh obveznosti iz zavarovalnih pogodb oziroma da zavarovalnica zavarovalno-tehničnih rezervacij ne oblikuje v skladu s predpisi, nemudoma oziroma najpozneje v roku osmih dni od ugotovitve poroča upravi zavarovalnice.

4.6. Izločen posel

171. člen

(izločeni posel)

(1)

Izločeni posel je funkcija oziroma aktivnost zavarovalnice, dana v zunanje izvajanje, ki je ključna oziroma pomembna za poslovanje zavarovalnice. Zunanje izvajanje pomeni kakršen koli dogovor med zavarovalnico ali pozavarovalnico in prevzemnikom storitev, ki je nadzorovani ali nenadzorovani subjekt, v skladu s katerim prevzemnik storitev neposredno ali posredno opravlja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer opravljala zavarovalnica ali pozavarovalnica sama.

(2)

Zavarovalnica v zvezi z izločenimi posli sprejme akt, s katerim določi pristop k izločenem poslu in postopke izvajanja izločenih poslov za čas trajanja pogodbe o izločenem poslu, kar vključuje zlasti:

1.

kriterij določitve, ali je funkcija oziroma aktivnost ključna oziroma pomembna;

2.

način izbora prevzemnika izločenega posla ustrezne kakovosti in način oziroma pogostost ocenjevanja njegovih rezultatov oziroma izvajanja storitev;

3.

metode in postopek spremljanja skladnosti in učinkovitosti izvajanja izločenega posla;

4.

pogoje, ki jih izpolnjuje prevzemnik izločenega posla;

5.

druge sestavine, ki se vključijo v pogodbo s prevzemnikom izločenega posla.

(3)

Zavarovalnica vodi seznam vseh izločenih poslov. Vsebina seznama se določi v pisnih pravilih, ki jih zavarovalnica izdela v zvezi z izločenimi posli.

(4)

Zavarovalnica je v celoti odgovorna za izpolnjevanje svojih obveznosti, tudi kadar prenese pomemben del poslovanja v zunanje izvajanje kot izločeni posel.

(5)

Zunanje izvajanje ključnih ali pomembnih funkcij in aktivnosti ne sme:

1.

poslabšati kakovosti sistema upravljanja zavarovalnice,

2.

neupravičeno povečati operativnega tveganja,

3.

omejiti sposobnosti Agencije za zavarovalni nadzor za spremljanje skladnosti zavarovalnice z njenimi obveznostmi,

4.

ogroziti stalnosti in ustreznosti storitev zavarovalcem.

(6)

Izločen posel je predmet upravljanja tveganj in notranje kontrole.

(7)

Zavarovalnica šest tednov pred sklenitvijo pogodbe o izločenem poslu oziroma njenih spremembah o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor.

(8)

Agencija za zavarovalni nadzor prepove sklenitev pogodbe o izločenem poslu ali njene spremembe, če bi bili glede na vrsto oziroma obseg izločenih poslov lahko ogroženi interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev ali če bi bilo zaradi izločenih poslov lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad zavarovalnimi posli, ki jih opravlja zavarovalnica, oziroma bi bile kršene določbe četrtega ali petega odstavka tega člena.

(9)

Agencija za zavarovalni nadzor zahteva spremembo pogodbe o izločenem poslu ali predčasno prenehanje v skladu s pogodbo o izločenem poslu ali predčasni pristop k izvedbi izhodnega načrta, če so glede na vrsto oziroma obseg izločenih poslov lahko ogroženi interesi zavarovalcev, zavarovancev ali drugih upravičencev ali če je zaradi izločenih poslov lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad zavarovalnimi posli, ki jih opravlja zavarovalnica, oziroma so kršene določbe petega odstavka tega člena.

(10)

Pravila in postopki za izločene posle so določeni v delegiranem aktu, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega odstavka 50. člena Direktive 2009/138/ES.

172. člen

(pogodba o izločenem poslu)

Pogodba o izločenem poslu je pisna pogodba, s katero zavarovalnica prenese na drugo osebo, ki je prevzemnik izločenega posla, funkcijo oziroma aktivnost zavarovalnice, ki v skladu s prejšnjim členom predstavlja izločeni posel. Prevzemnik izločenega posla se v pogodbi o izločenem poslu zaveže najmanj, da:

1.

bo posloval v skladu z zakonodajo in sodeloval z Agencijo za zavarovalni nadzor,

2.

bo imela zavarovalnica, njeni revizorji in Agencija za zavarovalni nadzor učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na izločeni posel, in

3.

bo imela Agencija za zavarovalni nadzor dostop do njegovih poslovnih prostorov in možnost izvajanja nadzora.

173. člen

(prenos ključnih funkcij)

(1)

Kadar zavarovalnica prenese na drugo osebo izvajanje ključne funkcije, mora prevzemnik izločenega posla izpolnjevati pogoje glede znanja in izkušenj ter druge morebitne pogoje, ki jih za opravljanje ključne funkcije, ki se prenaša, določa ta zakon ali na njegovi podlagi izdani podzakonski akti.

(2)

Če zavarovalnica izloči izvajanje ključne funkcije znotraj skupine družb, katere del je zavarovalnica, prevzemnik izločenega posla dokumentira, katere funkcije se nanašajo na katero pravno osebo, in zagotovi, da takšna ureditev ne ovira izvajanja ključnih funkcij na ravni zavarovalnice.

4.7. Vrednotenje sredstev in obveznosti zavarovalnice za namene izračuna kapitalskih zahtev

174. člen

(vrednotenje sredstev in obveznosti)

(1)

Sredstva in obveznosti zavarovalnice se za namen ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice glede obvladovanja tveganj vrednotijo na način, določen v:

-

tem členu,

-

aktu, ki ga izda Evropska komisija na podlagi drugega odstavka 75. člena in prvega odstavka 86. člena Direktive 2009/138/ES,

-

regulativnih in izvedbenih tehničnih standardih, ki jih izda Evropska komisija na podlagi tretjega odstavka 75. člena ter drugega in tretjega odstavka 86. člena Direktive 2009/138/ES, in

-

predpisih, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

(2)

Zavarovalnica vrednoti sredstva na znesek, po katerem bi se izmenjala med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu.

(3)

Zavarovalnica vrednoti obveznosti na znesek, po katerem bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem odnosu. Vrednost obveznosti se ne prilagaja kreditni sposobnosti zavarovalnice.

175. člen

(ocenjevanje občutljivosti sredstev in obveznosti)

(1)

V okviru upravljanja sredstev in obveznosti zavarovalnica redno ocenjuje občutljivost zavarovalno-tehničnih rezervacij in primernih lastnih virov sredstev na predpostavke, upoštevane pri ekstrapolaciji krivulje netvegane obrestne mere iz 181. člena tega zakona.

(2)

Kadar zavarovalnica uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona, redno ocenjuje tudi:

a)

občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih lastnih virov sredstev na predpostavke, na katerih temelji izračun uskladitvenih prilagoditev, upoštevajoč izračun temeljnega razpona iz b) točke prvega odstavka 183. člena tega zakona, in možne učinke prisilne prodaje sredstev na njihove primerne lastne vire sredstev;

b)

občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih lastnih virov sredstev na spremembe v sestavi portfelja sredstev, ki pokrivajo obveznosti, za katere se uporablja ta prilagoditev;

c)

učinek v primeru, da se zmanjša uskladitvena prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere na nič.

(3)

Kadar zavarovalnica uporablja prilagoditev za nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona, redno ocenjuje tudi:

a)

občutljivost teh zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovih primernih lastnih virov sredstev na predpostavke, na katerih temelji izračun prilagoditve za nestanovitnost iz 184. člena tega zakona, in možne učinke prisilne prodaje sredstev na njihove primerne lastne vire sredstev;

b)

učinek v primeru, da se zmanjša prilagoditev za nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere na nič.

(4)

Kadar zmanjšanje uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditve za nestanovitost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona na nič povzroči, da zavarovalnica ne izpolnjuje kapitalskih zahtev iz 202. člena tega zakona, zavarovalnica izdela analizo možnih ukrepov za ponovno vzpostavitev ravni primarnih lastnih virov sredstev v višini najmanj zahtevanega solventnostnega kapitala oziroma za zmanjšanje profila tveganja, da bi bil ponovno skladen z zahtevanim solventnostnim kapitalom.

(5)

Zavarovalnica Agenciji za zavarovalni nadzor v okviru lastne ocene tveganj in solventnosti poroča o ocenah iz prejšnjih odstavkov.

176. člen

(uporaba zunanje bonitetne ocene)

Kadar zavarovalnice uporabljajo zunanje bonitetne ocene za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij oziroma zahtevanega solventnostnega kapitala, redno ocenjujejo primernost zunanjih bonitetnih ocen z uporabo dodatnih ocen, kadar je to praktično izvedljivo.

4.8. Zavarovalno-tehnične rezervacije za namene izračuna kapitalskih zahtev

177. člen

(splošne določbe)

(1)

Zavarovalnica v zvezi z vsemi obveznostmi do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije.

(2)

Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka znesku, ki ga zavarovalnica plača drugi zavarovalnici, če druga zavarovalnica nemudoma prevzame njene obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.

(3)

Za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij se upoštevajo in uporabljajo informacije finančnih trgov in splošno dostopni podatki o zavarovalnih tveganjih.

(4)

Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij se izvede na preudaren, zanesljiv in objektiven način, v skladu s:

-

4.8. oddelkom tega zakona,

-

aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka 86. člena Direktive 2009/138/ES,

-

regulativnimi in izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi 86. člena Direktive 2009/138/ES, in

-

predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

(5)

Zavarovalnica izračunava oziroma oblikuje zavarovalno-tehnične rezervacije za vsako četrtletje po stanju na dan 31. marec, 30. junij, 30. september in 31. december.

178. člen

(izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij)

(1)

Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka vsoti najboljše ocene in dodatka za tveganje.

(2)

Najboljša ocena in dodatek za tveganje se izračunata ločeno.

(3)

Ko je možno prihodnje denarne tokove, ki izhajajo iz obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zanesljivo in v celoti nadomestiti oziroma pokriti z uporabo finančnih instrumentov, katerih tržno vrednost je mogoče v vsakem trenutku zanesljivo določiti, se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij za te obveznosti določi na podlagi tržne vrednosti teh finančnih instrumentov. V tem primeru ločen izračun najboljše ocene in dodatka za tveganje ni potreben.

179. člen

(najboljša ocena)

(1)

Najboljša ocena ustreza z verjetnostjo uresničitve tehtanemu povprečju prihodnjih denarnih tokov, upoštevajoč časovno vrednost denarja (sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov). Za izračun sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov se uporabi ustrezna krivulja netvegane obrestne mere.

(2)

Projekcija denarnih tokov upošteva vse denarne prilive in odlive, ki so potrebni za poravnavo obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.

(3)

Izračun najboljše ocene temelji na posodobljenih in verodostojnih podatkih ter realnih predpostavkah. Izvede se z uporabo ustreznih, uporabnih in primernih aktuarskih in statističnih metod.

(4)

Najboljša ocena v projekciji denarnih tokov ne upošteva zneskov, izterljivih iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb. Ti zneski se izračunajo ločeno v skladu s 188. členom tega zakona.

180. člen

(dodatek za tveganje)

(1)

Dodatek za tveganje je tolikšen, da skupaj z najboljšo oceno zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga za prevzem in izpolnitev obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb zahtevale druge zavarovalnice, ki bi prevzele te obveznosti.

(2)

Dodatek za tveganje se izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala, ki je potreben za podporo zavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti oziroma do njihovega izteka.

(3)

Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih virov sredstev v višini zahtevanega solventnostnega kapitala iz prejšnjega odstavka (mera stroškov kapitala) je enaka za vse zavarovalnice. Mera stroškov kapitala je pribitek nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi ga zavarovalnica upoštevala, da bi zagotovila primerne lastne vire sredstev, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.

181. člen

(ekstraploacija – krivulja netvegane obrestne mere)

(1)

Pri določanju krivulje netvegane obrestne mere iz prvega odstavka 179. člena tega zakona se uporabljajo informacije, ki izhajajo iz ustreznih finančnih instrumentov. Pri določanju krivulje netvegane obrestne mere se upoštevajo ustrezni finančni instrumenti tistih zapadlosti, pri katerih so trgi za te finančne instrumente, vključno z obveznicami, globoki, likvidni in pregledni.

(2)

Za zapadlosti, za katere trgi za ustrezne finančne instrumente, vključno z obveznicami, niso več globoki, likvidni in pregledni, se krivulja netvegane obrestne mere ekstrapolira.

(3)

Ekstrapolirani del krivulje netvegane obrestne mere temelji na terminskih obrestnih merah, ki zvezno konvergirajo od ene ali več terminskih obrestnih mer za časovno najdaljšo časovno zapadlost tistih finančnih instrumentov, vključno z obveznicami, za katere obstaja globok, likviden in pregleden trg, h končni terminski obrestni meri.

182. člen

(uskladitvena prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere)

(1)

Zavarovalnice lahko uporabijo uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti življenjskega zavarovanja, vključno z rentami, ki izhajajo iz premoženjskih zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb, če za to pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor.

(2)

Agencija za zavarovalni nadzor dovoli uporabo uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

zavarovalnica določi portfelj sredstev, sestavljen iz obveznic in drugih sredstev, ki imajo podobne značilnosti denarnih tokov, kot najboljša ocena portfelja obveznosti, ki jih bo kril ta portfelj sredstev, in to določitev ohranja v času trajanja obveznosti, razen za namene ohranjanja replikacije pričakovanih denarnih tokov med sredstvi in obveznostmi, kadar so se denarni tokovi bistveno spremenili;

b)

zavarovalnica opredeli portfelj obveznosti, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev, in določi portfelj sredstev, ki jih organizira in upravlja ločeno od drugih dejavnosti zavarovalnice;

c)

zavarovalnica portfelja sredstev iz b) točke tega odstavka ne more uporabiti za kritje izgub iz drugih dejavnosti zavarovalnice;

d)

pričakovani denarni tokovi portfelja sredstev iz a) točke tega odstavka replicirajo vse pričakovane denarne tokove portfelja obveznosti v isti valuti, morebitno neujemanje pa ne povzroči bistvenih tveganj glede na tveganja, ki so del posla, za katerega se uporabi uskladitvena prilagoditev;

e)

pogodbe, ki so podlaga za portfelj obveznosti, nimajo prihodnjih plačil premije;

f)

edina zavarovalna tveganja, povezana s portfeljem obveznosti, so tveganje dolgoživosti, tveganje stroškov, tveganje revizij in tveganje umrljivosti;

g)

kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem obveznosti, vključuje tveganje umrljivosti, najboljša ocena portfelja obveznosti ne naraste za več kot 5% ob upoštevanju tveganja umrljivosti, ki se izračuna v skladu s 4.10. oddelkom tega zakona;

h)

pogodbe, ki so podlaga za portfelj obveznosti, ne vključujejo opcij za zavarovalca;

i)

kadar zavarovano tveganje, povezano s portfeljem obveznosti, vključuje zgolj opcijo odkupa, odkupna vrednost ne presega vrednosti portfelja sredstev iz b) točke tega odstavka, vrednotenih v skladu s 4.7. oddelkom tega zakona v trenutku, ko se uveljavlja opcija odkupa;

j)

denarni tokovi portfelja sredstev iz a) točke tega odstavka so fiksni in jih izdajatelji sredstev ali tretje osebe ne morejo spremeniti;

k)

pri sestavljanju portfelja obveznosti za namene tega odstavka obveznosti zavarovalne ali pozavarovalne pogodbe niso razdeljene v različne dele.

(3)

Ne glede na k) točko prejšnjega odstavka lahko zavarovalnice uporabijo sredstva, katerih denarni tokovi so z izjemo odvisnosti od inflacije fiksni, pod pogojem, da ta sredstva replicirajo denarne tokove portfelja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti, ki so odvisni od inflacije.

(4)

Kadar imajo izdajatelji ali tretje osebe pravico spremeniti denarne tokove posameznih sredstev z zagotovitvijo zadostnega plačila za vlagatelja, tako da omogočijo enake denarne tokove s ponovno naložbo v sredstva enake ali boljše kreditne kakovosti, pravica do spremembe denarnih tokov ne ukinja možnosti vključitve teh sredstev v portfelj iz a) točke drugega odstavka tega člena v skladu s k) točko drugega odstavka tega člena.

(5)

Zavarovalnice, ki uporabljajo uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere za portfelje obveznosti, ne smejo preiti na pristop, ki ne vključuje uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere. Kadar zavarovalnica, ki uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere, ne more več izpolnjevati pogojev iz drugega odstavka tega člena, o tem nemudoma obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor in sprejme potrebne ukrepe za ponovno izpolnjevanje teh pogojev. Kadar zavarovalnica v roku dveh mesecev od datuma neizpolnjevanja ne more ponovno izpolnjevati teh pogojev, izgubi vsa dovoljenja za uporabo uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere in ne more dobiti dovoljenja za uporabo prilagoditvene krivulje netvegane obrestne mere v obdobju naslednjih 24 mesecev.

(6)

Uskladitvena prilagoditev se ne more uporabljati, če krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja obveznosti vključuje prilagoditev za nestanovitnost na podlagi 184. člena tega zakona ali prehodne ukrepe glede netveganih obrestnih mer iz 639. člena tega zakona.

183. člen

(izračun uskladitvene prilagoditve krivulje netvegane obrestne mere)

(1)

Uskladitvena prilagoditev iz prejšnjega člena se za vsako valuto izračuna v skladu z naslednjimi načeli:

1.

uskladitvena prilagoditev je enaka razliki med:

a)

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti portfelja sredstev iz b) točke drugega odstavka prejšnjega člena, izračunane v skladu z določbami iz 4.7. oddelka tega zakona,

b)

letno efektivno obrestno mero, izračunano kot enotna diskontna stopnja, ki, kadar se uporabi za denarne tokove portfelja obveznosti, privede do vrednosti, ki je enaka vrednosti najboljše ocene portfelja obveznosti, kadar se upošteva časovna vrednost denarja ob uporabi krivulja netvegane obrestne mere iz 181. člena tega zakona;

2.

uskladitvena prilagoditev ne sme vključevati temeljnega razpona, ki odraža tveganja, ki jih obdrži zavarovalnica;

3.

ne glede na 1. točko tega odstavka se temeljni razpon poveča, kadar je to potrebno, da se zagotovi, da uskladitvena prilagoditev za sredstva, katerih kreditna kvaliteta je nižja od naložbenega razreda, ne presega uskladitvenih prilagoditev za sredstva s kreditno kvaliteto naložbenega razreda enake ročnosti in istega razreda sredstev;

4.

uporaba zunanje kreditne ocene v izračunu uskladitvene prilagoditve je v skladu z aktom, ki ga bo sprejela Evropska komisija na podlagi n) točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.

(2)

Za namene 2. točke iz prejšnjega odstavka je temeljni razpon:

1.

enak vsoti naslednjega:

a)

kreditnega razpona, ki ustreza verjetnosti izgube oziroma neplačila sredstev,

b)

kreditnega razpona, ki ustreza pričakovani izgubi, ki je posledica znižanja bonitete sredstev;

2.

pri izpostavljenosti do držav članic in centralnih bank držav članic ni nižji od 30% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda sredstev, kot je mogoče ugotoviti na finančnih trgih;

3.

pri sredstvih, ki niso izpostavljena do držav članic in centralnih bank držav članic, ni nižji od 35% dolgoročnega povprečja razpona od netvegane obrestne mere sredstev z isto ročnostjo, kreditno kvaliteto in iz istega razreda sredstev, kot je to mogoče ugotoviti na finančnih trgih.

(3)

Verjetnost neplačila iz 1. točke prejšnjega odstavka temelji na dolgoročnih statistikah neplačil, ki so ustrezne za sredstva v zvezi z njihovo ročnostjo, kreditno kvaliteto in razredom. Kadar iz statistike neplačila ni mogoče izračunati verodostojnega kreditnega razpona, je temeljni razpon enak deležu dolgoročnega povprečja razpona od osnovne netvegane obrestne mere iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

184. člen

(prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere)

(1)

Zavarovalnice pridobijo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za uporabo prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere, ki se uporablja pri izračunu najboljše ocene iz 179. člena tega zakona.

(2)

Prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere za vsako valuto posebej temelji na razponu med obrestno mero, ki bi jo bilo mogoče dobiti iz sredstev, vključenih v referenčni portfelj sredstev zadevne valute, in vrednostmi iz krivulje netvegane obrestne mere za to valuto.

(3)

Referenčni portfelj valute je reprezentativen za sredstva v tej valuti, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile sredstva za kritje najboljše ocene obveznosti v tej valuti.

(4)

Znesek prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere ustreza 65% valutnega razpona, popravljenega za tveganje. Valutni razpon s popravkom za tveganje se izračuna kot razlika med razponom iz drugega odstavka tega člena in delom tega razpona, ki se lahko pripiše realistični oceni pričakovanih izgub ali nepričakovanega kreditnega tveganja ali drugega tveganja pri sredstvih. Prilagoditev za nestanovitnost se uporabi samo za tisti del krivulje netvegane obrestne mere, ki se ne izračuna z ekstrapolacijo v skladu s 181. členom tega zakona. Ekstrapolacija ekstrapoliranega dela krivulje temelji na uporabi obrestnih mer, ki upoštevajo prilagoditve za nestanovitnost.

(5)

Za vsako zadevno državo se pred uporabo 65 % faktorja prilagodljivosti za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz prejšnjega odstavka za valuto te države poveča za razliko med razponom države, popravljenim za tveganje, in dvakratnim valutnim razponom, popravljanim za tveganje, vedno kadar je ta razlika pozitivna in je razpon države, popravljen za tveganje, večji od 85 baznih točk. Povečana prilagoditev za nestanovitnost se uporabi za izračun najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države. Razpon države, popravljen za tveganje, se izračuna enako kot valutni razpon, popravljen za tveganje, le da temelji na referenčnem portfelju, ki je reprezentativen za sredstva, v katera so zavarovalnice in pozavarovalnice vložile za kritje najboljše ocene za zavarovalne in pozavarovalne obveznosti produktov, ki so v prodaji na zavarovalniškem trgu te države in izraženi v njeni valuti.

(6)

Prilagoditev za nestanovitnost se ne uporablja pri obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona.

(7)

Ne glede na 202. člen tega zakona zahtevani solventnostni kapital ne krije tveganja izgube osnovnih lastnih sredstev, ki je posledica sprememb prilagoditve za nestanovitnost.

(8)

Glede prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz tega člena se prilagoditev za nestanovitnost ne uporablja pri obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona. Prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere se ne uporablja za valute in nacionalne trge, za katere prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere ni določena v izvedbenih tehničnih standardih Evropske komisije.

185. člen

(drugi elementi, ki se upoštevajo pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij)

Zavarovalnica pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij upošteva tudi:

1.

vse stroške, ki bodo nastali pri izpolnjevanju oziroma servisiranju obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb,

2.

inflacijo, vključno z inflacijo stroškov in odškodnin oziroma zavarovalnin,

3.

vsa plačila zavarovalcem, zavarovancem in drugih upravičencem, vključno s prihodnjimi pripisi dobičkov, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena.

186. člen

(vrednotenje finančnih garancij in drugih upravičenj na podlagi zavarovalne pogodbe)

(1)

Zavarovalnica pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij upošteva vrednost finančnih garancij in drugih upravičenj na podlagi zavarovalnih pogodb.

(2)

Predpostavke glede verjetnosti uveljavljanja upravičenj iz zavarovalnih pogodb s strani zavarovalcev ali zavarovancev, vključno z odpovedmi in odkupi zavarovalnih pogodb, so realne in temeljijo na posodobljenih in verodostojnih podatkih. V predpostavkah zavarovalnica upošteva tudi vpliv, ki ga bodo imeli spremenjeni bodoči finančni in nefinančni pogoji na uveljavljanje upravičenj iz zavarovalnih pogodb.

187. člen

(segmentacija)

Pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice segmentirajo obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb v homogene skupine tveganj najmanj pa po vrstah poslovanja.

188. člen

(izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb)

(1)

Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb se pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij ne upoštevajo.

(2)

Zavarovalnice izračunajo izterljive zneske iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb v skladu s 177. do 187. členom tega zakona.

(3)

Pri izračunu izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb zavarovalnice upoštevajo časovno razliko med izterljivimi in neposrednimi plačili.

(4)

Vrednost izračunanih izterljivih zneskov upošteva pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke. Upoštevanje pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke temelji na oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke in povprečne izgube zaradi neplačila.

189. člen

(kakovost podatkov in uporaba približkov)

(1)

Zavarovalnica vzpostavi notranje procese in postopke, ki bodo zagotavljali ustreznost, popolnost in natančnost podatkov, potrebnih za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(2)

Če v posebnih okoliščinah zavarovalnica nima dovolj ustreznih podatkov za uporabo zanesljive aktuarske metode za izračun obveznosti do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb ali izterljivih zneskov iz pozavarovalnih pogodb in od namenskih družb, lahko za izračun najboljše ocene uporabi ustrezne približke, vključno z metodo posamičnega izračuna.

190. člen

(primerjava z izkustvi)

(1)

Zavarovalnica vzpostavi notranje procese in postopke, ki bodo zagotavljali redno primerjanje najboljše ocene in predpostavk, uporabljenih v tem izračunu, z dejanskimi izkustvi.

(2)

Če vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih po metodi najboljše ocene in predpostavke, uporabljene pri tem izračunu, sistematično odstopajo od dejanskih izkustev, zavarovalnica prilagodi aktuarsko metodo oziroma predpostavke, uporabljene v izračunu.

4.9. Lastni viri sredstev zavarovalnice

4.9.1. Določitev lastnih virov sredstev

191. člen

(lastni viri sredstev)

(1)

Lastni viri sredstev zavarovalnice se za namen ugotavljanja izpolnjevanja obveznosti zavarovalnice glede obvladovanja tveganj (v nadaljnjem besedilu: lastni viri sredstev) določijo, razvrstijo in uporabljajo na način, določen v:

-

4.9. oddelku tega zakona,

-

aktu, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka 92. člena, prvega odstavka 97. člena ter 99. člena Direktive 2009/138/ES,

-

izvedbenih tehničnih standardih, ki jih izda Evropska komisija na podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena in prvega ter drugega odstavka 97. člena 2009/138/ES, in

-

predpisih, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

(2)

Lastni viri sredstev so vsota osnovnih lastnih virov sredstev in pomožnih lastnih virov sredstev.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor predpiše obseg, način in roke poročanja o lastnih virih sredstev.

192. člen

(osnovni lastni viri sredstev)

(1)

Osnovni lastni viri sredstev zajemajo:

1.

presežek sredstev zavarovalnice nad obveznostmi zavarovalnice, vrednoten v skladu s 174. členom in 177. do 190. členom tega zakona, in

2.

podrejene obveznosti zavarovalnice.

(2)

Presežek sredstev zavarovalnice nad njenimi obveznostmi iz 1. točke prejšnjega odstavka se zmanjša za znesek lastnih delnic.

193. člen

(pomožni lastni viri sredstev)

(1)

Pomožni lastni viri sredstev zajemajo postavke, ki ne sodijo med osnovne lastne vire sredstev in jih zavarovalnica lahko vpokliče za pokritje svojih izgub.

(2)

Pomožni lastni viri sredstev lahko zajemajo naslednje postavke, če te niso postavke osnovnih lastnih virov sredstev:

1.

nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican,

2.

akreditive in jamstva,

3.

katerekoli druge pravne zaveze, ki jih je zavarovalnica prejela.

(3)

Pri družbi za vzajemno zavarovanje lahko pomožni lastni viri sredstev zajemajo tudi prihodnje terjatve, ki jih lahko ta družba ima do svojih članov, na podlagi poziva za naknadno vplačilo v naslednjih 12 mesecih.

(4)

Če je bila postavka pomožnih lastnih virov sredstev vplačana ali vpoklicana, jo zavarovalnica obravnava kot sredstvo in je ne uvršča več med postavke pomožnih lastnih virov sredstev.

194. člen

(nadzorna odobritev pomožnih lastnih virov sredstev)

(1)

Zneske postavk pomožnih lastnih virov sredstev zavarovalnica lahko upošteva pri določitvi lastnih virov sredstev samo na podlagi predhodne odobritve Agencije za zavarovalni nadzor.

(2)

Znesek, pripisan posamezni postavki pomožnih lastnih virov sredstev, odraža zmožnost pokrivanja izgub te postavke in temelji na realnih in preudarnih predpostavkah. Če ima postavka pomožnih lastnih virov sredstev nespremenljivo nominalno vrednost, je znesek, pripisan tej postavki, enak njeni nominalni vrednosti, kadar ta primerno odraža zmožnost pokrivanja izgube.

(3)

Agencija za zavarovalni nadzor z odločbo odobri:

1.

znesek za vsako posamično postavko pomožnih lastnih virov sredstev ali

2.

metodo za določitev zneska vsake posamične postavke pomožnih lastnih virov sredstev, pri čemer se odobritev zneska, določenega s to metodo, prizna za določeno časovno obdobje.

(4)

Pri izdaji dovoljenja za vsako posamično postavko pomožnih lastnih virov sredstev ima Agencija za zavarovalni nadzor za osnovo:

1.

oceno položaja nasprotne stranke glede na njeno sposobnost in pripravljenost za plačilo;

2.

oceno izterljivosti sredstev, ob upoštevanju pravne oblike postavke kot tudi drugih pogojev, ki bi lahko preprečili plačilo ali vpoklic postavke;

3.

informacije o izidu preteklih pozivov, ki so jih zavarovalnice opravile za takšne pomožne lastne vire sredstev, v obsegu, v katerem se te informacije lahko zanesljivo uporabijo za oceno pričakovanih izidov prihodnjih pozivov.

4.9.2. Razvrstitev lastnih virov sredstev

195. člen

(razvrstitev lastnih virov sredstev v razrede)

(1)

Postavke lastnih virov sredstev se razvrstijo v tri razrede.

(2)

Zavarovalnice razvrstijo postavke lastnih virov sredstev na podlagi meril, določenih v 197. členu tega zakona, ter v skladu s seznamom lastnih virov sredstev iz akta, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES, in predpisi o lastnih virih sredstev, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor.

(3)

Če postavka lastnih virov sredstev ni zajeta v seznamu lastnih virov sredstev iz prejšnjega odstavka, jo zavarovalnica oceni v skladu z merili za razvrstitev v razrede iz 197. člena tega zakona in merili oziroma pravili iz akta, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES, ter predpisi, ki jih izda Agencija za zavarovalni nadzor, in jo razvrsti v ustrezen razred na podlagi predhodne odobritve Agencije za zavarovalni nadzor.

196. člen

(značilnosti in lastnosti, uporabljene za razvrstitev lastnih virov sredstev)

(1)

Postavke lastnih virov sredstev se razvrstijo v posamezen razred glede na to, ali so postavke osnovnih lastnih virov sredstev ali pomožnih lastnih virov sredstev, in glede na to, v kolikšni meri vsebujejo naslednje značilnosti:

1.

postavka je stalno na voljo oziroma je lahko v vsakem trenutku brez predhodnega opozorila vpoklicana za pokritje izgub tako v primeru delujoče zavarovalnice kot tudi v primeru prenehanja poslovanja zavarovalnice;

2.

v primeru prenehanja poslovanja zavarovalnice je celoten znesek postavke na voljo za pokritje izgub in se poplačilo postavke imetniku oziroma imetnici zavrne, dokler niso izpolnjene vse druge obveznosti zavarovalnice, vključno z zavarovalnimi obveznostmi do zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb.

(2)

Pri ocenjevanju obsega, do katerega postavke lastnih virov sredstev vsebujejo in naj bi tudi v prihodnosti vsebovale značilnosti iz prejšnjega odstavka, je treba upoštevati:

1.

trajanje postavke, zlasti ali ima postavka določen rok zapadlosti ali ne, kjer ima postavka lastnih virov sredstev določen rok zapadlosti, se upošteva relativno trajanje postavke lastnih virov sredstev na način, da se trajanje te postavke primerja s trajanjem zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti zavarovalnice;

2.

ali je postavka prosta zahtev ali spodbud za poplačilo nominalnega zneska;

3.

ali je postavka prosta obveznih fiksnih stroškov;

4.

ali je postavka prosta obremenitev.

197. člen

(glavna merila za razvrstitev v razrede)

(1)

V prvi razred se razvrstijo postavke osnovnih lastnih virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo značilnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)

V drugi razred se razvrstijo:

1.

postavke osnovnih lastnih virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo značilnosti iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena;

2.

postavke pomožnih lastnih virov sredstev, ki v veliki meri vsebujejo značilnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(3)

V tretji razred se razvrstijo postavke osnovnih in pomožnih lastnih virov sredstev, ki se ne razvrstijo v prvi in drugi razred.

198. člen

(razvrstitev posebnih postavk lastnih virov sredstev)

(1)

Akreditivi in jamstva, ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike in ki jih zavarovalnici zagotovijo kreditne institucije, za to pooblaščene v skladu z Direktivo 2013/36/EU, se razvrstijo v drugi razred.

(2)

Prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko družbe za vzajemno zavarovanje do svojih članov na podlagi poziva za naknadno vplačilo v naslednjih 12 mesecih, se razvrstijo v drugi razred, če v veliki meri vsebujejo značilnosti iz 1. in 2. točke prvega odstavka 196. člena tega zakona ob upoštevanju značilnosti iz drugega odstavka 196. člena tega zakona.

4.9.3. Primernost lastnih virov sredstev

199. člen

(primerni lastni viri sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala)

(1)

Lastni viri sredstev, ki so primerni za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, so brez omejitev postavke lastnih virov sredstev prvega razreda in postavke lastnih virov sredstev drugega in tretjega razreda do višine meja, določenih v tretjem odstavku tega člena.

(2)

Vrednost lastnih virov sredstev, ki so primerni za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz 202. člena tega zakona, je vsota vrednosti postavk lastnih virov sredstev iz prvega razreda in vrednosti postavk primernih lastnih virov sredstev iz drugega in tretjega razreda.

(3)

Meje primernih lastnih virov sredstev zagotavljajo, da:

1.

delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev, razvrščenih v prvi razred, presega eno tretjino celotne vrednosti primernih lastnih virov sredstev,

2.

je delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev, razvrščenih v tretji razred, manjši od ene tretjine celotne vrednosti primernih lastnih virov sredstev.

200. člen

(primerni osnovni lastni viri sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala)

(1)

Osnovni lastni viri sredstev, ki so primerni za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, so brez omejitev postavke lastnih virov sredstev prvega razreda in postavke osnovnih lastnih virov sredstev drugega razreda znotraj meja, določenih v tretjem odstavku tega člena.

(2)

Vrednost osnovnih lastnih virov sredstev, ki so primerni za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, je vsota vrednosti postavk lastnih virov sredstev prvega razreda in vrednosti postavk primernih osnovnih lastnih virov sredstev drugega razreda.

(3)

Meje primernih lastnih virov sredstev zagotavljajo, da delež vrednosti postavk lastnih virov sredstev prvega razreda presega eno polovico celotne vrednosti primernih osnovnih lastnih virov sredstev.

4.9.4. Prilagoditev lastnih virov sredstev

201. člen

(prilagoditev v primeru omejenega sklada)

Znesek lastnih virov sredstev vsakega omejenega sklada iz 241. člena tega zakona je v višini, ki presega zahtevani teoretični solventnostni kapital tega omejenega sklada, odbitna postavka od zneska primernih lastnih virov sredstev zavarovalnice za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in zneska primernih osnovnih lastnih virov sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala zavarovalnice, kot je to določeno z aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi 99. člena Direktive 2009/138/ES, in podzakonskim predpisom iz 6. točke prvega odstavka 157. člena tega zakona.

4.10. Zahtevani solventnostni kapital

4.10.1. Splošne določbe

202. člen

(splošna določba)

(1)

Vrednost primernih lastnih virov sredstev zavarovalnice iz drugega odstavka 199. člena tega zakona je najmanj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu.

(2)

Zavarovalnice redno spremljajo vrednost primernih lastnih virov sredstev in višino zahtevanega solventnostnega kapitala.

203. člen

(izračun zahtevanega solventnostnega kapitala)

(1)

Zahtevani solventnostni kapital zavarovalnica izračuna po standardni formuli ali z uporabo notranjega modela, v skladu z:

-

4.10. oddelkom tega zakona,

-

aktom, ki ga izda Evropska komisija na podlagi prvega in drugega odstavka 111. člena, 114. člena in 127. člena Direktive 2009/138/ES,

-

izvedbenimi tehničnimi standardi, ki jih izda Evropska komisija na podlagi 109.a člena, drugega odstavka 111. člena in drugega odstavka 114. člena Direktive 2009/138/ES,

-

regulativnimi tehničnimi standardi iz četrtega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES in

-

informacijami, ki jih objavi EIOPA v skladu s tretjim odstavkom 109.a člena Direktive 2009/138/ES.

(2)

Zavarovalnica, ki ima omejeni sklad iz 241. člena tega zakona, za vsak omejeni sklad izračuna teoretični zahtevani solventnostni kapital omejenega sklada v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka in podzakonskim predpisom iz 6. točke prvega odstavka 157. člena tega zakona.

(3)

Zahtevani solventnostni kapital se izračuna ob predpostavki, da bo zavarovalnica poslovala tudi v prihodnje (delujoče podjetje).

(4)

Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnica umeri tako, da:

1.

upošteva vsa merljiva tveganja, ki jim je zavarovalnica izpostavljena,

2.

bo kril obstoječe poslovanje in novo poslovanje, ki naj bi bilo vzpostavljeno v naslednjih 12 mesecih,

3.

v zvezi z obstoječim poslovanjem upošteva le nepričakovane izgube.

(5)

Višina zahtevanega solventnostnega kapitala ustreza tvegani vrednosti osnovnih lastnih virov sredstev zavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5% za obdobje enega leta (mera tveganja).

Zakon o zavarovalništvu (ZZavar-1)

Časovnica