Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-288/2019, stran 639 DATUM OBJAVE: 11.2.2019
VELJAVNOST: od 26.2.2019 / UPORABA: od 26.2.2019
RS 9-288/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 26.2.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
288. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 31. januarja 2019.
Št. 003-02-1/2019-4
Ljubljana, dne 8. februarja 2019
Borut Pahor l.r. predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-1A)
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-1A)
1. člen
V Zakonu o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) se v 2. členu 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L št. 26 z dne 2. februarja 2016, str. 19);«.
2. člen
Naslov 3. člena se spremeni tako, da se glasi: »(uporaba zakona za pozavarovanja, lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice)«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ta zakon se uporablja tudi za lastne zavarovalnice in lastne pozavarovalnice, če v posameznih določbah tega zakona ni drugače določeno.«
3. člen
Za 7. členom se doda nov pododdelek 1.2.2.a in novi 7.a, 7.b, 7.c, 7.č, 7.d, 7.e in 7.f členi, ki se glasijo:
»1.2.2.a Pojmi v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov
7.a člen
(distribucija zavarovalnih produktov)
(1)
Distribucija zavarovalnih produktov zajema storitve:
1.
svetovanja, predlaganja ali izvajanja drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb,
2.
sklepanja zavarovalnih pogodb,
3.
pomoči pri vodenju in izvajanju zavarovalnih pogodb, zlasti pri zahtevkih za izplačilo odškodnine ali zavarovalnine,
4.
zagotavljanja informacij o zavarovalni pogodbi na podlagi meril, ki jih stranka izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih in pri zagotavljanju lestvice zavarovalnih produktov, vključno s primerjavo cen in produktov ter popustov na ceno zavarovalne pogodbe, če lahko zavarovalec ali potencialni zavarovalec na koncu postopka neposredno ali posredno sklene zavarovalno pogodbo z uporabo spletnega mesta ali drugega medija.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se posamezna storitev ne šteje za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar storitev predstavlja:
1.
občasno zagotavljanje informacij v okviru druge poklicne dejavnosti, če pri tem ponudnik storitve ne nudi pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe ali izvajanju te pogodbe,
2.
strokovno upravljanje zahtevkov iz zavarovalnih pogodb s strani zavarovalnice, njihovo izvedensko cenitev in poravnavo škod ali izplačilo zavarovalnih ter drugih aktivnosti, ki so s tem povezane,
3.
samo zagotavljanje podatkov in informacij o potencialnih zavarovalcih zavarovalnim zastopnikom, zavarovalnim posrednikom, zavarovalno zastopniškim družbam, zavarovalno posredniškim družbam, zastopnikom dopolnilnih zavarovanj, bankam iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali zavarovalnicam, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju zavarovalne pogodbe,
4.
samo zagotavljanje informacij o zavarovalnih produktih, zavarovalnemu zastopniku ali zavarovalnemu posredniku ali zavarovalno zastopniški družbi ali zavarovalno posredniški družbi ali zastopniku dopolnilnih zavarovanj ali banki iz osmega odstavka 558. člena tega zakona ali o zavarovalnici potencialnim zavarovalcem, kadar ponudnik storitve ne nudi nikakršne druge pomoči pri sklepanju ali izvajanju zavarovalne pogodbe.
7.b člen
(svetovanje pri distribuciji zavarovalnih produktov)
Svetovanje je dajanje osebnega priporočila potencialnemu zavarovalcu na njegovo zahtevo ali na pobudo distributerja zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona glede ene ali več zavarovalnih pogodb.
7.c člen
(plačilo za distribucijo zavarovalnih produktov)
Plačilo je vsaka provizija, honorar, pristojbina ali drugo plačilo, vključno s katero koli ekonomsko koristjo ali katero koli drugo finančno ali nefinančno ugodnostjo ali spodbudo, ki se ponudi ali plača za distribucijo zavarovalnih produktov.
7.č člen
(matična država članica, država članica gostiteljica)
(1)
Matična država članica je:
-
država članica, v kateri se nahaja stalno prebivališče zavarovalnega zastopnika oziroma zavarovalnega posrednika;
-
država članica, v kateri je sedež zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ali če po zakonodaji te države članice pravna oseba nima sedeža, država članica, v kateri je glavna uprava zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
(2)
Država članica gostiteljica je država članica, v kateri ima zavarovalni zastopnik, zavarovalni posrednik, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba, zastopnik dopolnilnih zavarovanj ali banka stalno predstavništvo ali je v njej ustanovljen oziroma tam opravlja storitve in ni njena matična država članica.
7.d člen
(podružnica in primarni kraj poslovanja)
(1)
Podružnica je zastopstvo ali podružnica zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona, ki je na ozemlju države članice, ki ni njena matična država članica.
(2)
Primarni kraj poslovanja je mesto, od koder se upravlja glavna dejavnost zavarovalno zastopniške družbe, zavarovalno posredniške družbe, zastopnika dopolnilnih zavarovanj ali banke iz osmega odstavka 558. člena tega zakona.
7.e člen
(trajni nosilec podatkov)
Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki:
-
zavarovalcu ali potencialnemu zavarovalcu omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno nanj, tako, da so dostopne za poznejšo uporabo in obdobje, primerno glede na namen informacij,
-
mu omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.
7.f člen
(distributer zavarovalnih produktov)
Distributer zavarovalnih produktov v Republiki Sloveniji je zavarovalni zastopnik, ki ima dovoljenje v skladu s 543.b členom tega zakona, zavarovalni posrednik, ki ima dovoljenje v skladu s 548. členom tega zakona, zavarovalno zastopniška družba in zavarovalno posredniška družba, ki imata dovoljenje v skladu s prvim odstavkom 558. člena tega zakona, zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona, banka iz osmega odstavka 558. člena tega zakona in zavarovalnica.«.
4. člen
Naslov 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(zavarovalnica, pozavarovalnica, lastna zavarovalnica in lastna pozavarovalnica)«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Lastna zavarovalnica je zavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja zavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.
(4)
Lastna pozavarovalnica je pozavarovalnica, ki je v lasti bodisi finančnega podjetja, ki ni zavarovalnica, pozavarovalnica ali skupina zavarovalnic ali pozavarovalnic po 19. členu tega zakona, bodisi nefinančnega podjetja, ki ponuja pozavarovalno kritje izključno za tveganja podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali podjetja ali podjetij iz skupine, katere članica je.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
5. člen
V 13. členu se v drugem odstavku na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Za udeležbo po 19. členu in 8. poglavju tega zakona šteje tudi vsako neposredno ali posredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih ima imetnik pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.«.
6. člen
Naslov 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »(skupina)«.
Napovedni stavek se spremeni tako, da se glasi: »Skupina po zakonu, ki ureja finančne konglomerate, je skupina, znotraj katere ima vsaj ena družba položaj:«.
7. člen
V 26. členu se v sedmem odstavku 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. zastopanje ali posredovanje pri sklepanju zavarovalnih poslov za druge zavarovalnice in pri sklepanju dodatnega zavarovanja iz dvanajstega dela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).«.
8. člen
V 28. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavarovalnica, ki hkrati opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini življenjskih in zavarovalni skupini premoženjskih zavarovanj:«.
9. člen
V 47. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kvalificirani imetnik obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, o vsaki drugi statusni spremembi in vsaki drugi spremembi, ki bi lahko vplivala na izpolnjevanje meril o primernosti, določenih v 36. členu tega zakona.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
10. člen
V 50. členu se v prvem odstavku za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. učinkovito in v organizacijsko strukturo ter procese upravljanja vključeno funkcijo, s katero zavarovalnica zagotovi pravilno izvajanje politik in postopkov za distribucijo zavarovalnih produktov, za izvajanje katere mora biti določena odgovorna oseba.«.
Dosedanji 4. in 5. točka postaneta 5. in 6. točka.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedama »aktuarsko funkcijo« doda vejica in besedilo »distribucijo zavarovalnih produktov«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Zavarovalnice vzpostavijo, vzdržujejo in posodabljajo evidenco vse dokumentacije v zvezi z distribucijo zavarovalnih produktov.«.
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
11. člen
V 59. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave zavarovalnice in če je bil imenovan v skladu z 58. členom tega zakona.«.
V šestem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– oseba v treh mesecih od prejema dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice ni začela opravljati funkcije člana uprave zavarovalnice, na katero se dovoljenje nanaša. Kadar oseba pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave zavarovalnice v ustanavljanju, začne rok iz prejšnjega stavka teči z dnem vpisa zavarovalnice v sodni register, vendar dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave preneha najkasneje takrat, ko preneha veljavnost dovoljenja zavarovalnici za opravljanje zavarovalnih poslov.«.
12. člen
V 66. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nadzorni svet zavarovalnice je sestavljen tako, da je zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno nadzorovanje zavarovalnice.«.
13. člen
V 67. členu se v tretjem odstavku črtata 2. in 3. točka. Dosedanja 4. točka postane 2. točka.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor članu nadzornega sveta zavarovalnice z odločbo prepove opravljati funkcijo, če član nadzornega sveta ob imenovanju ali po nastopu funkcije ne izpolnjuje pogojev iz 66. člena tega zakona ter prvega in drugega odstavka 67. člena tega zakona.
(5)
Za odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice se smiselno uporabljajo določbe 10.3.3. pododdelka tega zakona o postopku za odvzem dovoljenja. Pravnomočno odločbo o prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta zavarovalnice Agencija za zavarovalni nadzor vroči tudi zavarovalnici.«.
14. člen
V 99. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Statut v delu, ki ureja volitve v skupščino zastopnikov, in njegove spremembe začnejo veljati, ko k njim poda soglasje Agencija za zavarovalni nadzor. V primeru družbe, ki opravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je za začetek veljavnosti potrebno tudi soglasje ministra, pristojnega za zdravje.«.
15. člen
V 115. členu se v drugem odstavku v 1. točki besedi »osnovnega kapitala« nadomestita z besedilom »zahtevanega minimalnega kapitala«.
16. člen
V 128. členu se za četrtim odstavkom doda peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s prvim odstavkom tega člena zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice ali če zahteve za posredovanje obvestila v skladu z drugim odstavkom tega člena ne zavrne, vendar obvestila ne posreduje nadzornemu organu države članice v roku iz drugega odstavka tega člena, je zagotovljeno sodno varstvo, kakor da je bila zahteva za posredovanje obvestila zavrnjena.«.
17. člen
Besedilo 129. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavarovalnica lahko ustanovi in začne opravljati zavarovalne posle preko podružnice:
1.
z dnem, ko jo Agencija za zavarovalni nadzor obvesti, da je prejela obvestilo nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, ali
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice prejel obvestilo Agencije za zavarovalni nadzor iz drugega odstavka 128. člena tega zakona, če Agencija za zavarovalni nadzor do izteka dveh mesecev ni prejela obvestila nadzornega organa države članice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.«.
18. člen
V 133. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »528.« nadomesti z besedilom »528.d«.
19. člen
Besedilo 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice, katera namerava opravljati zavarovalne posle preko podružnice v Republiki Sloveniji, pošlje Agenciji za zavarovalni nadzor obvestilo in priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona.
(2)
Zavarovalnica države članice sme ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in začeti opravljati zavarovalne posle:
1.
z dnem, ko nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice od Agencije za zavarovalni nadzor prejme obvestilo o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi, o čemer nadzorni organ države članice obvesti zavarovalnico države članice, ali
2.
z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je Agencija za zavarovalni nadzor prejela obvestilo nadzornega organa države članice sedeža zavarovalnice o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v državi članici, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi in priloge iz prvega in drugega odstavka 127. člena in tretjega odstavka 128. člena tega zakona, če nadzorni organ države članice sedeža zavarovalnice do izteka dveh mesecev ni prejel obvestila Agencije za zavarovalni nadzor o pogojih za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, ki so namenjeni zaščiti javnih koristi.
(3)
Če namerava zavarovalnica države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 127. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo za zavarovalni nadzor en mesec pred izvršitvijo take spremembe.«.
20. člen
V 135. členu se beseda »opravljatnjem« nadomesti z besedo »opravljanjem«.
21. člen
V 136. členu se v drugem odstavku besedilo »135. in 136.« nadomesti z besedilom »134. in 135.«.
22. člen
V 138. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Podružnica zavarovalnice tretje države lahko opravlja zavarovalne posle le v eni od zavarovalnih skupin iz drugega odstavka 26. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se za 12. točko doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih v drugih državah članicah, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto iz 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona, razen prevozniške odgovornosti;«.
Dosedanja 13. točka postane 14. točka.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Agencija za zavarovalni nadzor kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice zavarovalnice tretje države zahteva od zavarovalnice tretje države, da ima v kreditni instituciji v Republiki Sloveniji deponirana denarna sredstva v znesku, ki je enak najmanj polovici osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona, in da položi denarni znesek v višini najmanj ene četrtine osnovnega kapitala iz 29. člena tega zakona kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz zavarovalnih pogodb, ki so sklenjene na območju Republike Slovenije, oziroma zavarovalnih pogodb, ki krijejo tveganja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: jamstveni depozit).«.
V četrtem odstavku se za besedo »zakona« doda besedilo »ter da je ureditev sistema upravljanja v skladu s 50. členom tega zakona«.
V osmem odstavku se besedilo »uporabljajo 7. točka drugega odstavka ter« nadomesti z besedo »uporabljata«.
23. člen
V 157. členu se v prvem odstavku 10. točka spremeni tako, da se glasi:
»10. uporabo modula tržnega tveganja ter tveganja neplačila nasprotne stranke;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor s predpisom iz:
-
2. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi 1.a točke prvega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
-
3. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
-
4. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi drugega odstavka 97. člena Direktive 2009/138/ES;
-
5. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi prvega in tretjega odstavka 92. člena Direktive 2009/138/ES;
-
6. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi b. točke 99. člena in h. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES;
-
13. točke prejšnjega odstavka upošteva akt, ki ga Evropska komisija izda na podlagi k. točke prvega odstavka 111. člena Direktive 2009/138/ES.«.
24. člen
V 184. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Glede prilagoditve za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz tega člena se prilagoditev za nestanovitnost ne uporablja pri obveznostih, kadar krivulja netvegane obrestne mere za izračun najboljše ocene portfelja teh obveznosti vključuje uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona. Prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere se ne uporablja za valute in nacionalne trge, za katere prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere ni določena v izvedbenih tehničnih standardih Evropske komisije.«.
25. člen
V 204. členu se v drugem odstavku za besedo »nadzor« doda vejica in besedilo »skupaj s pojasnilom o razlogih za ponovni izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ter o kvalitativnih in kvantitativnih razlikah v zadnjem in predhodnem izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala.«.
26. člen
V 239. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zavarovalnica vzpostavi notranji sklad, kadar so upravičenja iz zavarovalnih pogodb neposredno povezana z vrednostjo premoženja tega sklada. Sredstva, namenjena kritju obveznosti iz teh pogodb, so kolikor je mogoče naložena v sredstva, opredeljena v teh zavarovalnih pogodbah. Zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z upravičenji iz teh zavarovalnih pogodb so vezane na enote notranjega sklada oziroma, kadar notranji sklad ni razdeljen na enote, na sredstva v tem skladu.«.
V sedmem odstavku se v 3. točki za besedo »ter« dodata beseda »vsebina« in vejica.
27. člen
V 255. členu se v tretjem odstavku za besedo »trimesečja« doda vejica in besedilo »za zadnje trimesečje pa v dveh mesecih po izteku poslovnega leta oziroma skupaj z nerevidiranimi letnimi računovodskimi izkazi.«.
28. člen
Besedilo 257. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnica v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila, vendar ne pozneje kot v štirih mesecih po koncu koledarskega leta, Agenciji za zavarovalni nadzor predloži:
1.
letno poročilo in
2.
revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe.
(2)
Zavarovalnica v rokih po predpisu iz drugega odstavka 254. člena tega zakona Agenciji za zavarovalni nadzor predloži dodatno revizorjevo poročilo iz 258. člena tega zakona.
(3)
Če zavarovalnica pripravi konsolidirano letno poročilo, se za predložitev, revidiranje in objavo konsolidiranega letnega poročila smiselno uporabljajo določbe tega člena ter 258. do 260. člena tega zakona.«.
29. člen
268. člen se spremeni tako, da se glasi:
»268. člen
(pridobivanje, vodenje in uporaba zbirk osebnih podatkov ter pridobivanje osebnih podatkov iz evidenc na podlagi elektronske izmenjave)
(1)
Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, shranjujejo, posredujejo, uporabljajo ali kako drugače obdelujejo osebne podatke iz tega člena v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov s področja zavarovanja.
(2)
Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje upravljajo z:
1.
zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih,
2.
zbirko podatkov o zavarovalnih primerih,
3.
zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine,
4.
zbirko podatkov o potencialnih zavarovalcih in zavarovancih.
(3)
Obdelava osebnih podatkov v zbirkah iz prejšnjega odstavka je dopustna le v obsegu, ki je primeren in potreben za uresničevanje namenov obdelave:
1.
namen obdelave je za zbirke iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, izterjava neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, in preverjanje politične izpostavljenosti oseb po zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
2.
namen obdelave je za zbirko iz 4. točke prejšnjega odstavka svetovanje oziroma ugotavljanje potreb in zahtev strank v okviru pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe, izvedba pogajanj za sklenitev pogodbe o zavarovanju, ugotavljanje potreb in zahtev strank ter ocenjevanje primernosti in ustreznosti zavarovalne storitve oziroma produkta za stranko, izdajo osebnega priporočila oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize, kot to določa ta zakon. Podatki za ta namen se pridobivajo od stranke.
(4)
V zbirki podatkov iz 1. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka zavarovane osebe;
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje;
3.
podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja;
4.
zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5.
podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;
6.
podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih prostovoljno posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje potreb in zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega priporočila zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize.
(5)
V zbirki podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta in državljanstvo v škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev do odškodnine oziroma zavarovalnine;
2.
oznaka škodnega spisa, datum vložitve zahtevka in izplačila odškodnine oziroma zavarovalnine;
3.
vrsta, kraj, čas in opis zavarovalnega primera;
4.
opis materialne in nematerialne škode, nastale v zavarovalnem primeru;
5.
podatki o kaznivih dejanjih in prekrških v zvezi z zavarovalnimi primeri.
(6)
V zbirki podatkov iz 3. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo naslednji osebni podatki:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina;
2.
o predhodnih zavarovalnih primerih v obsegu iz prejšnjega odstavka ter podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca in oškodovanca, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnimi poškodbami in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanjem zdravljenja in posledicami za oškodovanca in zavarovalca;
3.
dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev;
4.
upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca;
5.
stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca;
6.
upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije;
7.
podatki o vozniškem dovoljenju;
8.
historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja.
(7)
V zbirki podatkov iz 4. točke drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko od stranke zbirajo naslednji osebni podatki, ki jih ta prostovoljno razkrije:
1.
osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta potencialnega zavarovalca oziroma zavarovanca, v primeru zdravstvenega zavarovanja pa tudi ZZZS številka zavarovane osebe;
2.
ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje;
3.
podatki, ki se nanašajo na potencialni predmet zavarovanja;
4.
zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, lahko z namenom lažjega uresničevanja pravic zavarovancev poleg podatkov iz 1. točke tega odstavka zbirajo tudi enotno matično številko občana;
5.
podatki, ki so jih zavarovalnice zavezane pridobivati in obdelovati na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter
6.
podatki, ki opredeljujejo osebni oziroma finančni položaj, življenjski slog oziroma navade, obstoječe ali želeno zavarovalno kritje, motiv za sklenitev zavarovanja, finančno znanje, izkušnje oziroma finančno pismenost zavarovalca, podatki o zmožnosti kritja izgub, ciljih naložbe ter stopnji dovoljenega tveganja oziroma podatki o drugih osebnih okoliščinah, ki jih posreduje zavarovalec, ter so primerni in potrebni za ugotavljanje potreb in zahtev, ocenjevanje primernosti in ustreznosti, izdajo osebnega priporočila zavarovalcu oziroma izvedbo svetovanja zavarovalnice na podlagi poštene in osebne analize;
7.
podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zavarovanja in posledicah za zavarovanca.
(8)
Osebni podatki iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena se zbirajo na naslednji način:
1.
praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo;
2.
od drugih oseb, ki o zavarovalnem primeru kaj vedo, razen podatkov iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena;
3.
če gre za primere iz 270. člena tega zakona, iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in Slovenskega zavarovalnega združenja;
4.
podatki iz 3. točke četrtega odstavka tega člena, vključno s podatkom o lastniku nepremičnine oziroma dela nepremičnine, se lahko zbirajo tudi iz Registra nepremičnin;
5.
podatki iz 1., 3., 4. in 5. točke petega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi iz zbirk podatkov državnih organov;
6.
podatki iz šestega odstavka tega člena se lahko zbirajo tudi:
-
podatki iz 2. in 5. točke: iz zbirk podatkov izvajalcev zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje,
-
podatki iz 3. točke: iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter centrov za socialno delo,
-
podatki iz 4. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-
podatki iz 6. točke: iz zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva, pristojnega za socialne zadeve,
-
podatki iz 7. in 8. točke: iz zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za promet oziroma za infrastrukturo, in organizacij, ki opravljajo homologiranje in registracijo vozil;
7.
od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje pridobivajo in zbirajo v skladu s tem zakonom, razen podatkov iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena.
(9)
Zavarovalnice imajo za namen posamičnih potreb po zagotavljanja točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o zavarovalcih, zavarovancih ter drugih upravičencih do odškodnine ali zavarovalnine iz četrtega ali petega odstavka tega člena pravico na podlagi elektronske izmenjave brezplačno pridobivati podatke iz Centralnega registra prebivalstva, in sicer ves čas trajanja obligacijskega razmerja med stranko in zavarovalnico ali drugega pravnega razmerja s tretjo osebo, ki vpliva na obligacijsko razmerje med stranko in zavarovalnico, in sicer zlasti ob uvedbi izvršbe, ob uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob obnovitvi zavarovalne pogodbe, ob reševanju zahtevkov, ob ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri pozivanju v okviru reševanja zahtevkov ali izplačevanju rente.
(10)
Slovensko zavarovalno združenje ima za namen zagotavljanja točnosti in posodabljanja osebnih podatkov o v škodnem dogodku udeleženih oseb, zavarovalcev in upravičencev do odškodnine iz četrtega ali petega odstavka tega člena, in sicer za namen izvajanja obveznosti Škodnega sklada pri Slovenskem zavarovalnem združenju, kot so urejene z zakonom, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu, pravico na podlagi elektronske izmenjave brezplačno pridobivati podatke iz Centralnega registra prebivalstva, in sicer ves čas obravnavanja in reševanja zahtevkov ter izpolnjevanja obveznosti iz zahtevkov, zlasti ob uvedbi izvršbe, ob uveljavljanju regresnih zahtevkov, ob reševanju zahtevkov, ob ugotavljanju sumljivih okoliščin, ob neodzivnosti pri pozivanju v okviru reševanja zahtevkov ali ob izplačevanju rente.
(11)
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz tega člena, razen podatke iz 6. točke četrtega odstavka in sedmega odstavka tega člena, te podatke na pisno zahtevo sporočijo zavarovalnici ali Slovenskemu zavarovalnemu združenju.
(12)
Podatki iz 1. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po prenehanju zavarovalne pogodbe, v primeru nastanka zavarovalnega primera deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera, v primeru sodnega postopka izterjave neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb deset let po zaključku sodnega postopka in v primeru, če se nanašajo na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, deset let po smrti zavarovanca ali prenehanju zavarovanja. Podatki iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo deset let po koncu obdelave zavarovalnega primera. Če zavarovanec ali oškodovanec v tem roku vloži ali če se utemeljeno pričakuje vložitev novega zahtevka za uveljavitev pravic iz zavarovalnega primera po poteku tega roka, se rok hrambe po potrebi podaljša tako, da se podatki hranijo do pet let po koncu obdelave novega zahtevka oziroma dokler traja možnost vložitve novega utemeljenega zahtevka. Podatki iz 4. točke drugega odstavka tega člena se shranjujejo najdlje do trenutka sklenitve zavarovalne pogodbe ali najdlje tri mesece od zaključka pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe, vendar ne dlje kot šest mesecev od dneva njihove pridobitve. Najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca od poteka roka hrambe se podatki iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(13)
Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja in zavarovalno kritje) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik oziroma uporabnik oziroma voznik predmeta zavarovanja, za katera se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, podatki o vozniškem dovoljenju, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanjih iz 3. in 10. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do evidence motornih vozil in evidence vozniških dovoljenj, ki ju vodi pristojni državni organ.
(14)
Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz 6. in 12. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do vpisnika morskih čolnov, ki ga vodi pristojni državni organ.
(15)
Zavarovalnice lahko pridobivajo podatke iz četrtega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovalca oziroma zavarovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, podatki, ki se nanašajo na predmet zavarovanja, ime zavarovalnice, številka police) in šestega odstavka tega člena (osebno ime, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje zavarovanca in oškodovanca, ki je lastnik predmeta zavarovanja, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, historični podatki o predmetu zavarovanja) za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz 5. in 11. točke drugega odstavka 7. člena tega zakona tudi preko elektronske izmenjave do registra zrakoplovov in evidence letalnih naprav Republike Slovenije, ki ju vodi pristojni državni organ.
(16)
Zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko za namen sklepanja in izvajanja pogodb o zavarovanju iz drugega odstavka 7. člena tega zakona ter za obravnavo odškodninskih zahtevkov iz teh pogodb pridobijo vse potrebne podatke za ta namen tudi z elektronsko izmenjavo zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Slovensko zavarovalno združenje vse predhodno naročene zapisnike policije o prometnih nesrečah hrani v lastni elektronski zbirki podatkov policijskih zapisnikov. Podatki se hranijo najdlje deset let od datuma pridobitve policijskega zapisnika. Po preteku roka za shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati.
(17)
Za namen pridobivanja podatkov iz trinajstega do šestnajstega odstavka tega člena se zavarovalnicam podatki iz teh odstavkov, ki se vodijo v predhodno navedenih evidencah, posredujejo preko Slovenskega zavarovalnega združenja, vendar zgolj tisti podatki, ki so relevantni za konkretno zavarovanje. Pri tem morata biti zagotovljena možnost preverjanja pravne podlage, namena posredovanja podatkov, kdo in kdaj je pridobival podatke ter katere podatke je pridobival in nadalje obdeloval, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.
(18)
Kadar iz spornih okoliščin zavarovalnega primera sledi, da gre za kaznivo dejanje goljufije na področju zavarovalništva oziroma povzročitev zavarovalnega primera z namenom ali s prevaro, kar mora biti ugotovljeno na podlagi pravnomočne obsodilne sodbe sodišča, lahko zavarovalnice davčno številko obsojenca ter informacijo o storitvi kaznivega dejanja oziroma povzročitvi zavarovalnega primera hranijo, dokler ni pravnomočna obsodilna sodba pravnomočno razveljavljena, spremenjena, odpravljena ali izbrisana iz kazenske evidence oziroma najdlje deset let, štetih od dneva pravnomočnosti obsodilne sodbe, ter lahko te podatke med seboj tudi izmenjujejo z namenom preprečitve nadaljnjih zavarovalniških goljufij. Po preteku roka za shranjevanje se podatki zbrišejo, uničijo ali nepovratno anonimizirajo, dokumentacija pa se uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati. O hrambi in izmenjavi podatkov med zavarovalnicami mora biti posameznik obveščen najkasneje takrat, ko so bili podatki posredovani drugim zavarovalnicam.«.
30. člen
V 272. členu se v četrtem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Agencija za zavarovalni nadzor je pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:«, za 3. točko pa se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. člani nadzornega sveta zavarovalnice v obsegu, določenem v 67. členu tega zakona;«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
31. člen
V 273. členu se v prvem odstavku besedilo »7.9.2.« nadomesti z besedilom »7.10.2.«.
32. člen
Za 280. členom se doda nov 280.a člen, ki se glasi:
»280.a člen
(prijava kršitev)
(1)
Agencija za zavarovalni nadzor vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki je namenjen zlasti zaposlenim pri distributerjih zavarovalnih produktov iz 7.f člena tega zakona, da lahko Agenciji za zavarovalni nadzor podajo prijavo domnevnih kršitev določb iz 12.2 oddelka in 15. poglavja tega zakona.
(2)
Agencija za zavarovalni nadzor v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi:
1.
enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev,
2.
interne postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami ter izvedenih aktivnostih.
(3)
Agencija za zavarovalni nadzor zagotovi:
1.
ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in določbami tega zakona ter
2.
da vse podatke o osebah, ki so podale prijavo, obravnava kot zaupne.
(4)
Podatkov o osebi, ki je podala prijavo, ni dovoljeno razkriti brez soglasja te osebe, razen kadar je razkritje identitete te osebe v skladu z zakonom nujno za izvedbo upravnih ali sodnih postopkov. Agencija za zavarovalni nadzor zavarovalnici, zavarovalno zastopniški družbi, zavarovalno posredniški družbi in zastopnikom dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona ne sme razkriti podatkov o osebi, ki je podala prijavo, in si mora prizadevati, da se pri ugotavljanju in obravnavi kršitev, ki so predmet prijave, prepreči razkritje identitete te osebe.
(5)
Kadar je identiteta prijavitelja kljub ukrepom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkrita, mora zavarovalnica, zavarovalno zastopniška družba, zavarovalno posredniška družba in zastopnik dopolnilnih zavarovanj iz tretjega odstavka 558. člena tega zakona zagotoviti ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave prijaviteljev, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, oziroma da se odpravijo njihove posledice.«.
33. člen
Besedilo 281. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija za zavarovalni nadzor lahko zavarovalnici pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:
1.
priporočilo in opozorilo,
2.
odreditev odprave kršitve,
3.
odreditev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju tveganj,
4.
odvzem ali pogojni odvzem dovoljenja,
5.
postavitev izredne uprave,
6.
odreditev povečanja osnovnega kapitala zaradi zagotovitve ekonomske stabilnosti zavarovalnice,
7.
začetek prisilne likvidacije,
8.
odločitev o razlogih za stečaj zavarovalnice,
9.
opomin članu ali članom uprave zavarovalnice.
(2)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko na svoji spletni strani objavi vse ukrepe nadzora, ko postane odločitev o izreku ukrepa pravnomočna, in sicer informacije o kršitelju (naziv in sedež pravne osebe ali osebno ime fizične osebe ter funkcija odgovorne osebe), o kršitvi (opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev, ter narava ugotovljenih kršitev) in izrek ukrepa, s katerim se postopek konča. Ukrepi so lahko objavljeni največ dve leti, pri objavi osebnih podatkov se vedno brišejo identifikacijski znaki fizičnih oseb in njihovi naslovi prebivališč ter upoštevajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni nadzor po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora iz petega odstavka tega člena odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1.
se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve, ali
2.
bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka, pri čemer je Agencija za zavarovalni nadzor dolžna pridobiti in upoštevati mnenje državnega tožilstva, ali
3.
bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(4)
Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali odredbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe ali odredbe o izrečenih ukrepih nadzora odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi ali objava identitete kršitelja začasno zadrži ter navede rok za zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju verjetno prenehali obstajati, ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(5)
Če Agencija za zavarovalni nadzor ob izdaji odločbe ali odredbe ne ugotovi razlogov iz tretjega odstavka tega člena, v odločbi ali odredbi o izrečenih ukrepih nadzora kršitelja opozori, da bodo informacije iz prvega odstavka tega člena javno objavljene na spletni strani Agencije za zavarovalni nadzor in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz tretjega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(6)
Agencija za zavarovalni nadzor odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo. Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija za zavarovalni nadzor ugotovi, da so podani razlogi iz tretjega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave, ali podatke objavi anonimno na način, da posamezniki niso določljivi.
(7)
Zoper odločbo, s katero Agencija za zavarovalni nadzor zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja upravni spor.
(8)
Agencija za zavarovalni nadzor obvesti EIOPO o vseh ukrepih, ki so bili izrečeni v zvezi z njimi in njihovim izidom, ter ji enkrat letno v zbirni obliki posreduje informacije o vseh ukrepih, ki so bili izrečeni distributerjem zavarovalnih produktov.«.
34. člen
V 282. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za priporočila in opozorila iz tega člena se ne uporabljajo določbe o postopku iz 10.1. oddelka 10. poglavja tega zakona.«.
35. člen
Besedilo 284. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Agencija za zavarovalni nadzor za namen statistične obdelave podatkov predpiše, da zavarovalnice v vnaprej določenih časovnih obdobjih predložijo:
1.
podatke o številu zavarovanj, obračunanih zavarovalnih premijah, številu škod in obračunanih odškodninah oziroma zavarovalninah, po zavarovalnih vrstah in posameznih zavarovanjih iz zavarovalne vrste;
2.
za posamezne zavarovalne vrste obratovalne stroške, stroške pridobivanja zavarovanj, sklepalne provizije, stroške reševanja škod in stroške preventivne dejavnosti;
3.
za kreditna zavarovanja podatke o zavarovalnih vsotah ob sklenitvi, glede na trajanje zavarovanja, podatke o zavarovalnih vsotah za preostala jamstva in podatke o plačilih regresnih zavezancev;
4.
za posamezne pokojninske sklade podatke o številu članov in vplačanih premijah ter višini matematičnih rezervacij, podatke o številu članov in višini matematičnih rezervacij, ki so v mirovanju oziroma ki so zadržali pravice, podatke o številu delodajalcev, ki so vključeni v pokojninski načrt, in podatke o številu delodajalcev, ki ne plačujejo premij, podatke o rednih in izrednih prekinitvah zavarovanj ter izplačilih odkupnih vrednosti oziroma prenosih denarnih sredstev na drugega upravljavca pokojninskih skladov in prenosih odkupnih vrednosti na izplačevalca pokojninskih rent;
5.
za obvezna zavarovanja izkaz izida.
(2)
Kadar so vnaprej določena obdobja iz prejšnjega odstavka krajša od enega leta, lahko Agencija za zavarovalni nadzor brez poseganja v prvi odstavek 235. člena tega zakona omeji redno nadzorno poročanje Agenciji za zavarovalni nadzor, če:
1.
bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnice;
2.
se te informacije sporočajo vsaj enkrat letno.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek Agencija za zavarovalni nadzor v primeru zavarovalnic, ki so del skupine po 19. členu tega zakona, omeji redno nadzorno poročanje na vnaprej določena obdobja, krajša od enega leta, le, če zavarovalnica izkaže, da je redno nadzorno poročanje več kot enkrat letno neprimerno glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine.
(4)
Omejitev rednega nadzornega poročanja se lahko dovoli samo zavarovalnicam, ki ne predstavljajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji, pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno- tehničnih rezervacijah.
(5)
Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja daje Agencija za zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(6)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko omeji redno nadzorno poročanje zavarovalnic ali jih izvzame iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah, kadar:
1.
bi bilo sporočanje teh informacij preveliko breme glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnic;
2.
informacije niso potrebne za učinkovit nadzor nad zavarovalnicami;
3.
izvzetje ne ogroža stabilnosti finančnih sistemov v EU in
4.
je zavarovalnica zmožna informacije zagotoviti na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor.
(7)
Agencija za zavarovalni nadzor iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah ne izvzame zavarovalnic, ki so del skupine po 19. členu tega zakona, razen če ji lahko zavarovalnica izkaže, da poročanje po posameznih postavkah ne bi bilo primerno glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj, ki so del poslov skupine, pri čemer upošteva vpliv na stabilnost finančnih sistemov v EU.
(8)
Izvzetje iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah se lahko dovoli samo zavarovalnicam, ki nimajo več kot 20 % deleža na trgu življenjskih in premoženjskih zavarovanj in pozavarovanj v Republiki Sloveniji, pri čemer tržni delež premoženjskih zavarovanj temelji na kosmatih obračunanih premijah, tržni delež življenjskih zavarovanj pa na kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacijah.
(9)
Pri odločanju o omejevanju rednega nadzornega poročanja ali izvzetju iz obveznosti poročanja po posameznih postavkah daje Agencija za zavarovalni nadzor prednost najmanjšim zavarovalnicam.
(10)
Za namene iz drugega do devetega odstavka tega člena Agencija za zavarovalni nadzor kot del postopka nadzornega pregleda oceni, ali bi bila predložitev teh informacij preveč obremenilna glede na vrsto, obseg in zahtevnost tveganj zavarovalnice, pri čemer upošteva vsaj:
1.
obseg premij, zavarovalno-tehnične rezervacije in sredstva zavarovalnice;
2.
nestabilnost zahtevkov in prejemkov, ki jih zavarovalnica krije;
3.
tržna tveganja zaradi naložb zavarovalnice;
4.
raven koncentracije tveganja;
5.
skupno število vrst življenjskega in premoženjska zavarovanja, za katere je izdano dovoljenje;
6.
možne učinke upravljanja sredstev zavarovalnice na stabilnost finančnih sistemov v EU;
7.
sistem poročanja in pravila zavarovalnice glede poročanja iz 279. člena tega zakona;
8.
primernost sistema upravljanja zavarovalnice;
9.
raven lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala;
10.
ali je zavarovalnica lastna zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki krije samo tveganja, povezana z industrijsko ali poslovno skupino, ki ji pripada.«.
36. člen
V 289. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. na lastno pobudo pošlje vse informacije, ki so pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa, če je bila izrečena globa ali drug ukrep iz tega zakona.«.
37. člen
V 301. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek.
V drugem odstavku se beseda »stranka« nadomesti z besedo »zavarovalnica«.
38. člen
V 306. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, kadar kršitve niso bile odpravljene, Agencija za zavarovalni nadzor v roku iz prejšnjega odstavka začne postopek za izrek drugega ukrepa nadzora.«.
39. člen
V 309. členu se v tretjem odstavku v 3. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. tveganje zavarovalnice, ki uporablja uskladitveno prilagoditev krivulje netvegane obrestne mere iz 182. člena tega zakona ali prilagoditev za nestanovitnost krivulje netvegane obrestne mere iz 184. člena tega zakona ali prehodne ukrepe iz 639. oziroma 640. člena tega zakona, znatno odstopa od predpostavk, ki so podlaga za te prilagoditve oziroma prehodne ukrepe.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Agencija za zavarovalni nadzor določi v primeru iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka kapitalski dodatek tako, da upošteva četrti in peti odstavek 203. člena tega zakona. V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti, zaradi katerih se je Agencija za zavarovalni nadzor odločila, da določi kapitalski dodatek. V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka je kapitalski dodatek sorazmeren pomembnim tveganjem, ki nastanejo zaradi odstopanja iz navedene točke.«.
40. člen
Naslov pododdelka »7.9.3. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice zavarovalnice tretje države« se spremeni tako, da se glasi: »7.9.2. Posebna določba za prisilno likvidacijo podružnice zavarovalnice tretje države«.
41. člen
V 354. členu se v drugem odstavku za besedilom »nadrejena družba,« doda besedilo »ki ni mešani finančni holding in«.
42. člen
V 355. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Končna nadrejena družba na ravni Republike Slovenije je udeležena zavarovalnica, udeleženi zavarovalni holding ali mešani finančni holding s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ni podrejen drugi zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu s sedežem v Republiki Sloveniji in je podrejen končni nadrejeni družbi na ravni EU iz prejšnjega odstavka s sedežem v drugi državi članici.«.
43. člen
V 356. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedo »mešanemu« doda beseda »finančnemu«.
V četrtem odstavku se za besedama »zavarovalnega holdinga« doda besedilo »ali mešanega finančnega holdinga«.
44. člen
V 361. členu se v drugem odstavku besedilo »383. člen, 399. in 400.« nadomesti z besedilom »400. člen, 402. in 403.«.
45. člen
Besedilo 362. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavarovalnice v skupini zavarovalnic zavarovalnemu holdingu oziroma mešanemu finančnemu holdingu, pri katerem se izvaja nadzor na ravni skupine, posredujejo vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na ravni skupine ali podskupine oziroma za namene nadzora skupine.
(2)
Nadrejeni zavarovalni oziroma mešani finančni holding svoji podrejeni zavarovalnici s sedežem v državi članici posreduje vse informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev obveznosti na ravni skupine oziroma za namene nadzora skupine.
(3)
Če nadrejeni zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding zavarovalnici ne posreduje informacij iz prejšnjega odstavka, zavarovalnica o tem takoj obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor.
(4)
Zavarovalnica, zavarovalni holding, mešani finančni holding in druga družba v skupini Agenciji za zavarovalni nadzor oziroma drugemu nadzornemu organu, pristojnemu in odgovornemu za nadzor na ravni skupine, omogoči dostop do kakršnihkoli podatkov, ki so pomembni za namene nadzora in opravljanje pregledov poslovanja za namene opravljanja nadzora na ravni skupine.
(5)
Za redno poročanje na ravni skupine se uporablja 293. člen tega zakona.
(6)
Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine, lahko na ravni skupine omeji redno poročanje, ki je pogostejše kakor enkrat letno, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu z drugim do petim odstavkom 284. člena tega zakona, ob upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(7)
Nadzorni organ, pristojen za nadzor na ravni skupine, lahko na ravni skupine omeji redno poročanje po posameznih postavkah, kadar imajo vse zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini korist od omejitve v skladu s šestim do devetim odstavkom 284. člena tega zakona, ob upoštevanju vrste, obsega in zahtevnosti tveganj, ki so del poslov v skupini.
(8)
Prvi do peti odstavek tega člena se uporabljajo tudi, če zavarovalnica, zavarovalni holding oziroma mešani finančni holding, pri katerem se izvaja nadzor na ravni skupine, nima sedeža v Republiki Sloveniji.
(9)
Družba, ki je podrejena zavarovalnici, zavarovalnemu holdingu ali mešanemu finančnemu holdingu, vendar ni vključena v nadzor na ravni skupine ali nadzor skupine na ravni Republike Slovenije te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga, nadzornemu organu, pristojnemu za nadzor na ravni skupine te zavarovalnice, zavarovalnega holdinga oziroma mešanega finančnega holdinga:
1.
na njegovo zahtevo posreduje vse informacije, potrebne za nadzor posameznih zavarovalnic v skupini, in
2.
omogoči, da opravi pregled poslovanja zaradi preveritve informacij iz 1. točke tega odstavka.
(10)
Če je družba iz prejšnjega odstavka kreditna institucija ali investicijsko podjetje, se pridobivanje oziroma preverjanje informacij lahko opravi tudi po postopku sodelovanja med nadzornimi organi iz 372. člena tega zakona.
(11)
Če ima družba iz devetega odstavka tega člena sedež v drugi državi članici, se pregled poslovanja iz 2. točke devetega odstavka tega člena lahko opravi tudi na način iz 373. člena tega zakona.«.
46. člen
V 364. členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedo »družb« doda besedilo »ter EIOPA«.
47. člen
V 367. členu se v šestem odstavku za besedilom »Agencija za zavarovalni« doda beseda »nadzor«.
V devetem odstavku se črtata besedi »tretjega in«.
48. člen
V 369. členu se v prvem odstavku za besedo »skupini« postavi pika, besedilo »in nadzornim organom držav članic pomembnih podružnic« pa se črta.
49. člen
V 370. členu se v prvem odstavku v 2. točki črta beseda »in«, za besedo »kapitala« pa se doda besedilo »ter o odločitvi o podaljšanju sanacijskega roka iz četrtega in šestega odstavka 249. člena tega zakona.«.
50. člen
V 371. členu se v prvem odstavku za besedilom »nadrejene družbe,« doda besedilo »ki sami ne izvajajo nadzora skupine v skladu s 357. členom tega zakona,«.
51. člen
V 372. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. imajo zavarovalnica in kreditna institucija oziroma investicijsko podjetje skupno udeleženo družbo,«.
52. člen
V 373. členu se v drugem odstavku za besedama »Republiki Sloveniji« doda vejica in besedilo »in sicer ga izvede neposredno ali za izvedbo pooblasti revizorja ali strokovnjaka.«.
53. člen
V 382. členu se v drugem odstavku v 3. točki za besedo »zavarovalnic« doda beseda »iste«.
54. člen
V 385. členu se v drugem odstavku besedilo »Agencija za zavarovalni nadzor lahko dovoli, da se pri« nadomesti z besedo »Pri«, za besedo »članice« pa se doda beseda »se«.
55. člen
V 387. členu se v drugem odstavku črta besedilo »lahko Agencija za zavarovalni nadzor pri nadzoru na ravni skupine določi, da«.
56. člen
V 390. členu se v tretjem odstavku v 1. točki besedilo »končne nadrejene zavarovalnica« nadomesti z besedilom »iz 4.11. oddelka tega zakona končne nadrejene zavarovalnice«.
57. člen
V 391. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. vrednostjo povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici ter skupnim zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če je udeležba zavarovalnice v povezani zavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, se pri vrednosti povezane zavarovalnice v udeleženi zavarovalnici in pri določanju sorazmernega deleža iz 2. točke drugega in tretjega odstavka tega člena upošteva vrednost tega posrednega lastništva glede na zaporedne interese.«.
58. člen
V 392. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Agencija za zavarovalni nadzor pri določitvi kapitalskega dodatka na ravni skupine upošteva zlasti, če so:
1.
tveganja na ravni skupine ustrezno zajeta v standardni formuli ali uporabljenem notranjem modelu, pri čemer upošteva zlasti tveganja na ravni skupine, ki zaradi težkega merjenja v zahtevanem solventnostnem kapitalu niso ustrezno zajeta,
2.
nadzorni organi zavarovalnicam v skupini naložili kapitalske dodatke na podlagi 309. člena ali dvanajstega odstavka 367. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
59. člen
V 393. členu se v drugem odstavku beseda »uporablja« nadomesti z besedilom »uporabljajo 367. in«.
60. člen
V 396. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »O predlaganih ukrepih se, razen v izrednih razmerah, posvetuje z drugimi člani kolegija.«.