892. Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 –ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti ter naravne ali druge omejitve iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
(1)
Ta uredba določa intervencije kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina, ekološko kmetovanje, ekološko čebelarjenje, habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000, lokalne pasme in sorte, biotično varstvo rastlin in plačilo za naravne ali druge omejitve (v nadaljnjem besedilu: intervencije razvoja podeželja) iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP 2023–2027). SN SKP 2023–2027 je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave, spletni strani skupne kmetijske politike 2023–2027 (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027) in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba).
(2)
S to uredbo se za intervencije razvoja podeželja določajo namen podpore, upravičenci, finančne določbe, zahteve za izvajanje, pogoji za dodelitev sredstev in pogoji za izplačilo sredstev za izvajanje:
1.
Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
2.
Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2867 z dne 2. septembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede predstavitve logotipa ekološke pridelave Evropske unije (UL L št. 2024/2867 z dne 11. 11. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU);
3.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L št. 253 z dne 16. 7. 2021, str. 13), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2229 z dne 25. oktobra 2023 o spremembi in popravku Izvedbene uredbe (EU) 2021/1165 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL L 2023/2229 z dne 26. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/1165/EU);
4.
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
5.
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2434 z dne 11. septembra 2024 o odstopanju za leto 2024 od člena 44(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za intervencije v obliki neposrednih plačil ter intervencije za razvoj podeželja na osnovi površin in živali (UL L št. 2024/2434 z dne 12. 9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
6.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/2290 z dne 21. decembra 2021 o določitvi pravil o metodah za izračun skupnih kazalnikov učinka in rezultatov iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 458 z dne 22. 12. 2021, str. 486), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/2141 z dne 13. oktobra 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2023/130 glede poročanja o sankcijah v zvezi s pogojenostjo ter Izvedbene uredbe (EU) 2021/2290 glede poročanja o predplačilih za kazalnike učinka, ki se uporabijo za potrditev smotrnosti, in o zbirnih vrednostih kazalnikov učinka (UL L 2023/2141, z dne 16. 10. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2021/2290/EU);
7.
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 2), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/744 z dne 2. februarja 2023 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2022/1172 glede prehodnih določb za olajšanje pregledov pogojenosti in navzkrižne skladnosti za nekatera plačila na površino v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 99 z dne 12. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
aktivni kmet je nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki izpolnjuje pogoje iz tretjega do devetnajstega odstavka 6. člena, in 7. člena Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 17/23, 63/23, 113/23, 2/24, 30/24, 83/24, 2/25, 36/25 in 107/25; v nadaljnjem besedilu: uredba o neposrednih plačilih);
2.
glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek za intervencije iz te uredbe na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz uredbe, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: uredba za izvajanje intervencij) za tekoče leto;
3.
goveji pitanec je mlado govedo moškega spola, staro od šest mesecev do enega leta, mlado govedo moškega spola, staro od enega do dveh let, govedo moškega spola, starejše od dve leti in telica za pitanje, stara najmanj šest mesecev, ki še ni telila in je namenjena za zakol (v nadaljnjem besedilu: goveji pitanec);
4.
GVŽ je glava velike živine, kot je določeno z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
5.
kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena z uredbo o neposrednih plačilih;
6.
kmetijska parcela je strnjeno zemljišče kmetijske površine in, kadar je za posamezno intervencijo razvoja podeželja ustrezno, tudi površina krajinskih značilnosti, ki jo prijavi en upravičenec in zajema eno skupino kmetijskih rastlin iz 23. točke tega člena;
7.
kmetijska površina je kmetijska površina, kot je določena s pravilnikom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: pravilnik RKG);
8.
lokacija izvajanja operacije je blok oziroma GERK znotraj območja izvajanja operacije, na katerem se ta operacija izvaja;
9.
lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje;
10.
lokalne sorte kmetijskih rastlin so vse sorte kmetijskih rastlin, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji ter jim grozi genska erozija;
11.
mejica je vsaj 10 metrov dolga ter pri krošnji največ 20 metrov široka, njena površina obsega vsaj 25 m2 in je strnjena, samostojna, neprekinjena linija ter je pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene, lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom (suhozidom), posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi;
12.
mineralna gnojila so gnojila, kot jih določa zakon, ki ureja mineralna gnojila;
13.
minimalna aktivnost je kmetijska dejavnost v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe 2011/20115/EU (v nadaljnjem besedilu: minimalna aktivnost), ki je košnja vsaj enkrat v letu oddaje zbirne vloge, kadar gre za trajno travinje, vključeno v intervencije razvoja podeželja. Ne glede na prejšnji stavek je minimalna aktivnost košnja vsaj enkrat v naslednjem letu, kadar gre za trajno travinje:
a)
na katerem se na delu ali celem GERK pušča nepokošen pas v okviru operacij iz 1. točke pod a), b) in č) ter 2. točke petega odstavka 3. člena te uredbe;
b)
vključeno v operacijo iz 1. točke pod c) in d) ter 3. točke petega odstavka 3. člena te uredbe;
c)
vključeno v operacijo iz 1. točke pod c) in 2. točke petnajstega odstavka 3. člena te uredbe.
14.
najožja vodovarstvena območja so najožja vodovarstvena območja, določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja;
15.
nosilec KMG je kmet, kot je določeno z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
16.
območje izvajanja operacije je območje, na katerem se operacija izvaja; območje izvajanja operacije se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije;
17.
obveznost intervencij iz 1. do 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe je izvajanje posamezne intervencije oziroma izvajanje operacije znotraj posamezne intervencije;
18.
organska gnojila so gnojila, kot jih določa uredba, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
19.
plemenske živali drobnice so ženske živali ovc in koz, stare najmanj devet mesecev;
20.
prašič pitanec je prašič, težji od 30 kg, pitan na večjo težo, prašič iz kmečke reje prašičev in prašič, težek od 30 do 110 kg (v nadaljnjem besedilu: prašič pitanec);
21.
prenosnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prenese na drugega nosilca KMG;
22.
prevzemnik je nosilec KMG, ki obveznost izvajanja intervencij iz 1. do 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe prevzame od prenosnika iz prejšnje točke;
23.
skupina kmetijskih rastlin je skupina kmetijskih rastlin v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto;
24.
travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa);
25.
ugotovljena površina je ugotovljena površina v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto;
26.
vstopna površina je z upravnim pregledom preverjena površina prvega leta obveznosti – oziroma v primeru razširitve obveznosti – z upravnim pregledom preverjena površina leta razširitve obveznosti;
27.
zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za intervencije razvoja podeželja v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto.
(1)
Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednje intervencije razvoja podeželja:
1.
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: intervencije KOPOP), ki se delijo na intervencije:
a)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_PS);
b)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_NV);
c)
kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP_BK);
2.
ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EK);
3.
ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: intervencija EKČ);
4.
habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: intervencija HTV);
5.
lokalne pasme in sorte (v nadaljnjem besedilu: intervencija LOPS);
6.
biotično varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: intervencija BVR);
7.
plačilo za naravne ali druge omejitve (v nadaljnjem besedilu: intervencija OMD).
(2)
Intervencija KOPOP_PS vključuje tri operacije, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
1.
PS.1 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_GOV);
2.
PS.2 Krmljenje z zmanjšano količino dušika pri prašičih pitancih (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_PRAP);
3.
PS.3 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje ovc in koz (v nadaljnjem besedilu: operacija PS_DROB).
(3)
Intervencija KOPOP_NV vključuje 13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
1.
NV.1 Vodni viri (v nadaljnjem besedilu: operacija VOD);
2.
NV.2 Ohranjanje kolobarja (v nadaljnjem besedilu: operacija KOL);
3.
NV.3 Integrirana pridelava poljščin (v nadaljnjem besedilu: operacija IPP);
4.
NV.4 Integrirana pridelava zelenjave (v nadaljnjem besedilu: operacija IPZ);
5.
NV.5 Integrirana pridelava hmelja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPH);
6.
NV.6 Integrirana pridelava sadja in oljk (v nadaljnjem besedilu: operacija IPSO);
7.
NV.7 Integrirana pridelava grozdja (v nadaljnjem besedilu: operacija IPG);
8.
NV.8 Uporaba biotehniških metod za obvladovanje škodljivih organizmov v trajnih nasadih (v nadaljnjem besedilu: operacija BIOTM_TNS);
9.
NV.9 Opustitev uporabe herbicidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN_HERB);
10.
NV.10 Opustitev uporabe insekticidov v vinogradih (v nadaljnjem besedilu: operacija VIN_INSK);
11.
NV.11 Precizno gnojenje in škropljenje (v nadaljnjem besedilu: operacija PGS);
12.
NV.12 Senena prireja (v nadaljnjem besedilu: operacija SENENA);
13.
NV.13 Varovalni pasovi ob vodotokih (v nadaljnjem besedilu: operacija PAS_VOD).
(4)
Operacija KOL se izvaja v treh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: KOL_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: KOL_2);
3.
stopnja III (v nadaljnjem besedilu: KOL_3).
(5)
Intervencija KOPOP_BK vključuje:
1.
13 operacij, ki se izvajajo po upravljavski shemi, in so:
a)
BK.1 Posebni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HAB),
b)
BK.2 Traviščni habitati metuljev (v nadaljnjem besedilu: operacija MET),
c)
BK.3 Steljniki (v nadaljnjem besedilu: operacija STE),
č)
BK.4 Mokrotni traviščni habitati (v nadaljnjem besedilu: operacija HABM),
d)
BK.5 Ohranjanje mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: operacija MOKR_BAR),
e)
BK.6 Suhi kraški travniki in pašniki (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHI_KTP),
f)
BK.7 Visokodebelni travniški sadovnjaki (v nadaljnjem besedilu: operacija VTSA),
g)
BK.8 Strmi travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija S50),
h)
BK.9 Grbinasti travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija GRB),
i)
BK.10 Ohranjanje mejic (v nadaljnjem besedilu: operacija MEJ),
j)
BK.11 Obvladovanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (v nadaljnjem besedilu: operacija ITRV),
k)
BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi (v nadaljnjem besedilu: operacija ZVE),
l)
BK.13 Planinska paša (v nadaljnjem besedilu: operacija PP);
2.
eno operacijo, ki se izvaja po upravljavsko-rezultatski shemi, in je BK.14 Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: operacija VTR);
3.
eno operacijo, ki se izvaja po rezultatski shemi, in je BK.15 Ohranjanje suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: operacija SUHA_TRAV).
(6)
Operacija HAB se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: HAB_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: HAB_2).
(7)
Operacija MET se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: MET_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: MET_2).
(8)
Operacija STE se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: STE_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: STE_2).
(9)
Operacija HABM se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: HABM_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: HABM_2).
(10)
Operacija VTR vključuje upravljavski in rezultatski del. Upravljavski del operacije VTR se izvaja v dveh stopnjah zahtevnosti:
1.
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: upravljavski VTR_1);
2.
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: upravljavski VTR_2).
(11)
Operacija ZVE vključuje tri načine varovanja črede pred napadi velikih zveri, in sicer varovanje:
1.
z elektroograjami in elektromrežami (v nadaljnjem besedilu: ZVE_OGRM);
2.
s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: ZVE_PAST);
3.
s pastirskimi psi (v nadaljnjem besedilu: ZVE_PSI).
(12)
Operacija PP vključuje planinsko pašo:
1.
po čredinkah (v nadaljnjem besedilu: PP_CRED);
2.
s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: PP_PAST).
(13)
Intervencija EK vključuje dve operaciji, ki sta:
1.
izvajanje praks ekološkega kmetovanja (v nadaljnjem besedilu: IEK);
2.
preusmeritev v prakse ekološkega kmetovanja (v nadaljnjem besedilu: PEK).
(14)
Intervencija EKČ vključuje dve operaciji, ki sta:
1.
izvajanje praks ekološkega čebelarjenja;
2.
preusmeritev v prakse ekološkega čebelarjenja.
(15)
Intervencija HTV vključuje dve operaciji, ki se izvajata po upravljavski shemi, in sta:
1.
HTV.1 Negnojeni travniki na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: operacija NGTR), ki vključuje upravljavski in rezultatski del. Upravljavski del operacije NGTR se izvaja v treh stopnjah zahtevnosti:
a)
stopnja I (v nadaljnjem besedilu: upravljavski NGTR_1),
b)
stopnja II (v nadaljnjem besedilu: upravljavski NGTR_2) z dvema datumoma košnje:
-
30. junija tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: upravljavski NGTR_2_30_6),
-
10. julija tekočega leta za travnike, na katerih kosec v tekočem letu ne bo prisoten, ali od 1. avgusta tekočega leta za travnike, na katerih se bo prisotnost kosca v tekočem letu potrdila z vsakoletnim monitoringom ptic (v nadaljnjem besedilu: upravljavski NGTR_2_10_7),
c)
stopnja III (v nadaljnjem besedilu: upravljavski NGTR_3);
2.
HTV.2 Gorički travniki (v nadaljnjem besedilu: operacija GORTR).
(16)
Intervencija LOPS vključuje dve operaciji, ki se izvajata po upravljavski shemi, in sta:
1.
LO.1 Lokalne pasme (v nadaljnjem besedilu: operacija: PAS);
2.
LO.2 Lokalne sorte (v nadaljnjem besedilu: operacija: SOR).
(1)
Upravičenec za pridobitev plačil za intervencije razvoja podeželja je nosilec KMG, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2)
Upravičenec za pridobitev plačil za intervencijo OMD mora biti aktiven kmet.
(3)
Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za intervencije razvoja podeželja nosilec KMG.
1.
1. do 6. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini do 29,80 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini do 70,20 %;
2.
7. točke prvega odstavka 3. člena te uredbe se financirajo s sredstvi proračuna Republike Slovenije v višini 62,45 % in s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 37,55 %.
(2)
Za intervencije razvoja podeželja je skupno namenjenih do 513.996.971,28 eura, od katerih se namenja do:
1.
5.110.858,23 eura za intervencijo KOPOP_PS;
2.
115.639.143,10 eura za intervencijo KOPOP_NV;
3.
37.309.522,20 eura za intervencijo KOPOP_BK;
4.
91.986.914,00 eura za intervencijo EK;
5.
1.499.888,00 eura za intervencijo EKČ;
6.
4.906.930,00 eura za intervencijo HTV;
7.
15.137.910,91 eura za intervencijo LOPS;
8.
8.000.000,00 eura za intervencijo BVR;
9.
234.405.804,84 eura intervencijo OMD.
(3)
Skupna sredstva iz napovednega stavka prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena.
(4)
Plačila za izvajanje intervencij razvoja podeželja se za zahtevke za intervencije razvoja podeželja, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo v skladu z drugim odstavkom 44. člena Uredbe 2021/2116/EU.
(5)
Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za intervencije razvoja podeželja in plačilo pritožb za te intervencije, ki jim je bilo ugodeno.
(6)
Če se sredstva, namenjena za posamezne intervencije razvoja podeželja, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi intervencijami za tekoče leto lahko prerazporedijo.
(7)
Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih intervencijam razvoja podeželja za programsko obdobje 2023–2027.
II. poglavje INTERVENCIJE KOPOP
1. oddelek SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
(namen intervencij KOPOP)
Intervencije KOPOP podpirajo kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji in so namenjene spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, ki so usmerjene v okviru intervencije:
1.
KOPOP_PS v blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam;
2.
KOPOP_NV v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na zrak;
3.
KOPOP_BK v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine.
7. člen
(vstopi v intervencije KOPOP)
(1)
V operacije intervencije KOPOP_PS je mogoče vstopiti v letih 2024 in 2025.
(2)
V okviru intervencije KOPOP_NV je mogoče vstopiti v operacije:
1.
VOD, KOL_1, KOL_2, KOL_3, IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG, BIOTM_TNS, VIN_HERB, VIN_INSK, PGS in SENENA v letu 2024;
2.
PAS_VOD v letih 2024 in 2025.
(3)
V operacije intervencije KOPOP_BK je mogoče vstopiti v letih 2024-2027.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek je v operaciji ITRV in SUHA_TRAV na območjih iz evidence iz 28. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe mogoče vstopiti v letih 2025-2027.
8. člen
(trajanje obveznosti intervencij KOPOP)
(1)
Obveznost izvajanja intervencij KOPOP_PS in KOPOP_NV traja pri vstopu v letu:
(2)
Obveznost izvajanja intervencije KOPOP_BK traja pet let.
(3)
Odstopanja od obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena so dovoljena le v primerih:
1.
višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa zakon, ki ureja kmetijstvo, ter 3. člen Uredbe 2021/2116/EU in je opredeljeno v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe;
2.
ko se pri intervenciji KOPOP_PS vse rejne živali, na katere se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala;
3.
ko se pri intervencijah KOPOP_NV in KOPOP_BK celotno zemljišče oziroma del zemljišča, na katero se nanaša obveznost, ali celotno KMG prenese na drugega nosilca KMG v obdobju navedene obveznosti, lahko obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame ta drugi nosilec KMG ali pa obveznost lahko preneha veljati in se ne zahteva povračilo za obdobje, v katerem je obveznost veljala.
(4)
Določbe iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se prenos opravi znotraj KMG.
(5)
Obveznost izvajanja intervencij KOPOP traja celotno koledarsko leto.
(6)
Če upravičenec med trajanjem obveznosti izvajanja intervencij KOPOP iz prvega in drugega odstavka tega člena vstopi v intervencijo EK, obveznost izvajanja operacij intervencij KOPOP, pri katerih kombinacija med operacijami intervencij KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij.
9. člen
(prenos obveznosti na drugega nosilca KMG)
(1)
Nosilec KMG, ki je v predhodnem letu uveljavljal zahtevke za intervencijo:
1.
KOPOP_PS za rejne živali, v tekočem letu pa s temi živalmi to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o številu teh živalih na obrazcu, na katerem se sporoča zmanjšanje ali prenos površin, živali oziroma obveznosti, vključenih v intervencije plačil za okoljske in podnebne obveznosti v predhodnem letu, za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: obrazec zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti);
2.
KOPOP_NV ali KOPOP_BK na določenih površinah KMG, v tekočem letu pa na teh površinah to intervencijo izvaja drug nosilec KMG, mora obvezno sporočiti podatke o teh površinah na obrazcu zmanjšanja ali prenosa površin, živali oziroma obveznosti.
(2)
Če zaradi prenosa dela površin iz 2. točke prejšnjega odstavka, površina, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija KOPOP_NV ali intervencija KOPOP_BK, na tem KMG ne dosega velikosti iz 10. člena te uredbe, obveznost izvajanja teh intervencij na KMG prenosnika preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za njihovo izvajanje.
(3)
Če zaradi prenosa dela površin iz 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, zmanjšanje površine, na kateri se na KMG prenosnika še naprej izvaja intervencija KOPOP_NV ali intervencija KOPOP_BK, na KMG prenosnika presega dovoljeno zmanjšanje površin iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, se to za KMG prenosnika ne šteje kot kršitev.
(4)
Ne glede na 3. točko tretjega odstavka 8. člena te uredbe se pri operacijah iz 1. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe lahko prenese le celotna obveznost.
10. člen
(velikost površine)
Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne operacije intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK je 0,1 ha, na KMG pa mora biti v posamezno operacijo intervencij KOPOP_NV in KOPOP_BK vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije teh intervencij s to uredbo ni določeno drugače.
11. člen
(zmanjšanje površin, vključenih v obveznost)
(1)
V obdobju trajanja obveznosti iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin lahko zmanjša za največ 10 % glede na vstopno površino, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin iz Priloge 1 te uredbe.
(2)
Ob sočasni vključitvi v operaciji IPP in IPZ se pri izračunu dovoljenega zmanjšanja površin iz prejšnjega odstavka upoštevajo skupaj površine pod poljščinami in zelenjadnicami.
12. člen
(povečanje površin, vključenih v obveznost)
(1)
V obdobju trajanja obveznosti iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe se skupna velikost površin KMG lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti. Enako velja, kadar se v okviru KMG poveča površina, za katero je prevzeta obveznost.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena povečanje površin, vključenih v operacijo ITRV, ni mogoče.
(3)
Ne glede na skupno velikost povečanja površin se obveznost iz prvega leta obveznosti nadaljuje, upravičenec pa je upravičen do plačila za celotno povečanje velikosti površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se površina, za katero je prevzeta obveznost za operacije VOD, KOL_1, VIN_HERB, VIN_INSK, PGS in SENENA, glede na obveznost, ki jo je upravičenec imel v letu 2025, od vključno 1. januarja 2026 ne more povečati.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru prilagoditve obveznosti zaradi upravičenega zmanjšanja površine v letu 2026 obveznost iz prejšnjega odstavka v letu 2027 lahko poveča, vendar le do obsega obveznosti, ki je bila določena v letu 2025.
(6)
Ne glede na četrti odstavek tega člena se prenos površin iz 9. člena te uredbe z obveznostjo za izvajanje operacij VOD, KOL_1, VIN_HERB, VIN_INSK, PGS in SENENA ne šteje za povečanje površin pri teh operacijah.
(1)
Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe medsebojna zamenjava teh intervencij ni dovoljena.
(2)
Med trajanjem obveznosti intervencij KOPOP iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe zamenjava operacij znotraj intervencij KOPOP in operacij med intervencijami KOPOP ni dovoljena.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se v tekočem letu na površini GERK, ki je bila v predhodnem letu vključena v operacijo:
1.
IPP, ta operacija lahko zamenja z operacijama IPZ in IPH ter v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO;
2.
IPZ, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP in IPH ter v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO;
3.
IPSO s pridelavo jagod, ta operacija lahko zamenja z operacijo IPP, IPZ oziroma IPH;
4.
IPH, ta operacija lahko zamenja z operacijama IPP in IPZ ter v primeru pridelave jagod z operacijo IPSO;
5.
HAB, MET, STE, HABM, VTR ali SUHA_TRAV, posamezna operacija lahko zamenja z operacijo ITRV, če je v tekočem letu pri posamezni operaciji več kot 30 % te površine prerasle z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami kljub izvedbi predpisanih zahtev za njihovo odstranjevanje oziroma omejevanje njihovega širjenja v predhodnem letu.
(4)
Obveznost izvajanja operacij intervencije KOPOP_NV se lahko zamenja z intervencijo EK v katerem koli letu trajanja obveznosti, pri čemer se obstoječa obveznost za operacije intervencije KOPOP_NV nadomesti z novo petletno obveznostjo za intervencijo EK oziroma se obstoječa obveznost EK poveča za količino nadomeščene obveznosti intervencije KOPOP_NV.
(5)
Upravičenci, ki imajo petletno obveznost za izvajanje operacije HAB, lahko v tekočem letu te obveznosti na območjih iz evidenc SUHIT_1, SUHIT_2 in SUHIT_3 nadomestijo z obveznostmi za operacijo SUHA_TRAV.
(6)
V primeru nadomestitev obveznosti iz prejšnjega odstavka se prevzeta obveznost za izvajanje operacije HAB zaključi, v preostalem času trajanja obveznosti pa se izvaja operacija SUHA_TRAV.
(7)
Če zaradi nadomestitve operacije HAB iz petega odstavka tega člena zmanjšanje skupne velikosti površin, na katerih se še naprej izvaja operacija HAB, presega dovoljeno zmanjšanje površin iz prvega odstavka 11. člena te uredbe, se to zmanjšanje površin ne šteje kot kršitev.
14. člen
(analiza tal in gnojilni načrt)
(1)
Analizo tal in gnojilni načrt je treba imeti izdelana za vse GERK, ki so vključeni v intervenciji KOPOP_NV in KOPOP_BK, in na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le organska gnojila, je treba voditi evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal za naslednje parametre: pH, P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je petleten.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek analize tal in gnojilnega načrta ni treba izdelati upravičencu, ki se:
1.
vključi le v izvajanje operacij PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB, HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, VTSA, S50, GRB, MEJ, ITRV, VTR in SUHA_TRAV;
2.
hkrati vključi v dve ali več operacij iz prejšnje točke.
(3)
Gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena se izdela na podlagi veljavne analize tal. V času priprave gnojilnega načrta analiza tal ne sme biti starejša od petih let.
(4)
Gnojilne načrte upravičenec hrani na KMG.
(5)
Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se analiza tal in gnojilni načrt za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG izdelata v skladu s tehnološkimi navodili za te operacije iz pravilnika, ki ureja integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja sadja in oljk ter grozdja (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o integrirani pridelavi).
(6)
Upravičenec mora imeti izdelano analizo tal in gnojilni načrt iz prvega odstavka tega člena najpozneje do poteka roka za oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz uredbe za izvajanje intervencij za tekoče leto.
(7)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto preverja izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz tal in gnojilnih načrtov s pregledom na kraju samem.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek agencija ne preverja skladnosti izdelanih analiz tal in gnojilnih načrtov za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO in IPG s tehnološkimi navodili iz petega odstavka tega člena.
15. člen
(grafične evidence in območja)
(1)
V skladu z uredbo za izvajanje intervencij za tekoče leto se za izvajanje upravnih pregledov intervencij KOPOP uporabljajo podatki o evidencah v digitalni grafični obliki in območij:
1.
evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ali slabo ekološko stanje površinskih voda glede na obremenitve s hranili (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POV_HRA);
2.
evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POV_FFS);
3.
evidenca prispevnih območij vodnih teles podzemnih voda, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno slabo kemijsko stanje zaradi preseganja okoljskega standarda kakovosti za nitrat (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_POD_NIT);
4.
evidenca območij voda I. reda Ledave in Ščavnice, kjer je glede na podatke državnega monitoringa stanja voda za obdobje 2014–2019 ugotovljeno zmerno ekološko stanje zaradi preseganja okoljskih standardov kakovosti za fitofarmacevtska sredstva (v nadaljnjem besedilu: evidenca VT_LESA_FFS);
5.
evidenca najožjih vodovarstvenih območij (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO_I_DR);
6.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območje Slovenska Istra (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_20_05);
7.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bela krajina, Boč – Haloze – Donačka gora, Boletina – velikonočnica, Črete, Dobličica, Dobrava – Jovsi, Drava, Dravinja s pritoki, Goričko, Goriška brda, Haloze – vinorodne, Kożbana, Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kras 1, Lahinja, Ličenca pri Poljčanah, Marindol, Mirna, Mura, Nanoščica, Osrednje Slovenske gorice, Pregara – travišča, Reka, Soča z Volarjo, Stobe – Breg, Trnovski gozd – Nanos 1, Trnovski gozd – Nanos 2, Vejar, Vrbina in Vrhoveljska planina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_30_05);
8.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Belški potok, Češeniške gmajne z Rovščico, Črna dolina pri Grosuplju, Črni potok, Grad Brdo – Preddvor, Huda luknja, Kočevsko, Kozjansko, Ljubljansko barje, Mišja dolina, Notranjski trikotnik 1, Polhograjsko hribovje, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Ribniška dolina, Rinża, Sava Medvode – Kresnice, Šmarna gora, Vitanje – Oplotnica, Vzhodni Kozjak in Zadnje struge pri Suhadolah (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_10_06);
9.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Banjšice, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Bohor, Čemšeniška planina, Gorjanci – Radoha, Kras 2, Krimsko hribovje – Menišija, Kum, Menina, Mrzlica, Notranjski trikotnik 2, Notranjski trikotnik 3, Razbor, Trnovski gozd – Nanos 3 in Zahodni Kozjak (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_20_06);
10.
evidenca območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Breginjski Stol, Julijske Alpe, Kamniško – Savinjske Alpe, Karavanke, Pohorje in Ratitovec (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB_30_06);
11.
evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območje Ljubljanskega barja (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET_15_6_1_9);
12.
evidenca območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja traviščnih habitatov metuljev, ki niso območja iz prejšnje točke (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET_15_6_15_9);
13.
evidenca območij steljnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE);
14.
evidenca območij mokrotnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Bled – Podhom, Bloščica, Bohinjska Bistrica in Jereka, Črna dolina pri Grosuplju, Dolenja vas pri Ribnici, Huda luknja, Kobariško blato, Krimsko hribovje – Menišija, Lahinja, Mišja dolina, Notranjski trikotnik, Radensko polje – Viršnica, Rašica, Razbor, Ribniška dolina, Šmarna gora, Trnovski gozd – Nanos, Vzhodni Kozjak, Zelenci in Žejna dolina (v nadaljnjem besedilu: evidenca HABM_30_06);
15.
evidenca območij mokrišč in barij (v nadaljnjem besedilu: evidenca MOBA);
16.
evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS_20_5);
17.
evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS_30_5);
18.
evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS_10_6);
19.
evidenca območij suhih kraških travnikov in pašnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca KRAS_20_6);
20.
evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50);
21.
evidenca območij grbinastih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB);
22.
območja evidence krajinskih značilnosti - KOPOP ohranjanje mejic (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOPOP_MEJ);
23.
evidenca območij pojavljanja medveda (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEDO);
24.
evidenca območja pojavljanja volka (v nadaljnjem besedilu: evidenca VOLK);
25.
evidenca območij pojavljanja risa (v nadaljnjem besedilu: evidenca RIS);
26.
evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR);
27.
evidenca monitoringa kosca (v nadaljnjem besedilu: evidenca KOSEC);
28.
evidenca območij suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHIT_OBM);
29.
evidenca območij suhih travišč - stopnja I (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHIT_1);
30.
evidenca območij suhih travišč - stopnja II (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHIT_2);
31.
evidenca območij suhih travišč - stopnja III (v nadaljnjem besedilu: evidenca SUHIT_3);
32.
varovalni pasovi ob vodnih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: evidenca VP_SLOJ);
33.
varovalni pasovi za osuševalne jarke, širše od dveh metrov (v nadaljnjem besedilu: evidenca DKOP_4_OJ).
(2)
Evidence iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pošlje Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3)
Evidenco iz 5., 32. in 33. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Direkcija Republike Slovenije za vode.
(4)
Evidenca strmin iz 20. točke prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 % ali več, ki se izračunajo na podlagi podatkov, ki so osnova za izračun nagiba GERK v skladu s pravilnikom RKG. Podatki o površinah z nagibom 50 % ali več za posamezen GERK se pridobijo z grafičnim presekom evidence strmin in GERK.
(5)
Evidence iz 6. do 19., 21. ter 26. in 28. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN).
(6)
Evidenco iz 22. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo.
(7)
Evidence iz 23. do 25. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod za gozdove Slovenije.
(8)
Evidenco iz 27. točke prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec monitoringa kosca, ki poteka v okviru vsakoletnega monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 (v nadaljnjem besedilu: monitoring ptic).
(9)
Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži v enem izmed območij iz teh evidenc.
(10)
Pri navajanju površin sloja iz evidence iz 4. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 1 ar GERK leži v območjih iz te evidence.
(11)
Pri navajanju površin sloja iz evidence iz 5., 32. in 33. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in evidenco iz 5. točke prvega odstavka tega člena vsaj 1 ar.
(12)
Za vsak GERK se preveri, ali leži na območju iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena s površino vsaj 10 arov. Če ta GERK glede na datum leži na dveh ali več različnih območjih iz evidenc iz 6. do 10. in 14. točke prvega odstavka tega člena, se za ves GERK upošteva, da leži na območju iz evidence, ki se nanaša na poznejši datum. Pri navajanju površin sloja iz evidenc iz 6. do 19., 21., 23. do 25. in 28. točke prvega odstavka tega člena se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj 10 arov GERK leži na enem izmed območij iz teh evidenc.
(13)
Če se evidence iz 6. do 12. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP_BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo HAB ali v operacijo MET.
(14)
Če se evidence iz 11., 12. in 26. točke prvega odstavka tega člena prekrivajo, se upravičenec ob oddaji zbirne vloge v letu vstopa v intervencijo KOPOP_BK odloči, ali bo z GERK ali delom GERK, ki leži na območju iz teh evidenc, vstopil v operacijo MET ali v operacijo VTR.
(15)
Če je upravičenec na območjih iz evidence iz 14. točke prvega odstavka tega člena v letu 2023 oziroma 2024 vstopil v operacijo HAB, do zaključka prevzete obveznosti izvaja operacijo HAB.
(16)
Evidence iz 1. do 26. točke in 28. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje ministrstvo.
(17)
Evidenco iz 22. točke prvega odstavka tega člena pripravi ministrstvo na način, da iz obstoječe evidence krajinskih značilnosti upošteva le mejice in le območja, kjer se izvaja operacija MEJ.
(18)
Evidenco iz 27. točke prvega odstavka tega člena agenciji pošlje izvajalec monitoringa ptic najpozneje do 24. junija tekočega leta.
(19)
Na območjih iz evidence iz 28. točke prvega odstavka tega člena izvajalec javnega naročila za popis stanja suhih travišč (v nadaljnjem besedilu: izvajalec popisa suhih travišč) na podlagi interesa upravičencev izkazanega v skladu s petnajstim odstavkom 22. členom te uredbe, za vstop v operacijo SUHA_TRAV popiše izhodiščno stanje suhih travišč in pripravi evidenco GERK oziroma poljin iz 29. do 31. točke prvega odstavka tega člena, na katerih se lahko izvaja operacija SUHA_TRAV.
(20)
Evidenco GERK oziroma poljin iz prejšnjega odstavka agenciji pošlje ministrstvo.
(21)
Vpogled v evidence in območja iz prvega odstavka tega člena je mogoč na javnem spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov ministrstva, dostopnem na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/.
2. oddelek POGOJI UPRAVIČENOSTI
16. člen
(pogoji upravičenosti)
(1)
Upravičenec mora pri izvajanju intervencij KOPOP izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
1.
KMG mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev v skladu s pravilnikom RKG;
2.
imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin na KMG iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU, pri čemer se upoštevajo tudi GERK, manjši od 0,1 ha, ne pa tudi površine s krajinskimi značilnostmi, razen če je upravičenec vključen le v operacije intervencije KOPOP_PS;
3.
opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 15 ur v obdobju trajanja obveznosti iz 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer mora v prvih treh letih trajanja te obveznosti opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj devet ur;
4.
opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj 12 ur v obdobju trajanja obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer mora v prvih treh letih trajanja te obveznosti opraviti program usposabljanja v obsegu najmanj devet ur;
5.
pri operacijah VOD in PAS_VOD ter intervenciji KOPOP_BK na celotnem KMG upoštevati prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav iz uredbe, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ter prepoved uporabe digestata in komposta, razen digestata in komposta, izdelanega na KMG, ter digestata in komposta, ki je izgubil status odpadka in postal proizvod v skladu z uredbo, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata, ki se uporablja za biološko razgradljive odpadke, in je bil izdelan pri podjetjih, s katerimi zadevni KMG tvori povezana podjetja;
6.
ves čas trajanja obveznosti iz prvega in drugega odstavka 8. člena te uredbe voditi evidence o delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah intervencij KOPOP.
(2)
Usposabljanje, ki je bilo za KMG opravljeno v skladu z uredbo, ki ureja intervencije izmenjave znanja in prenosa informacij ter usposabljanje svetovalcev iz SN SKP 2023-2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba za prenos znanja) v tekočem letu pred vstopom v intervencije KOPOP_PS, KOPOP_NV in KOPOP_BK, se šteje za izpolnitev pogoja iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Šteje se, da je pogoj iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu z uredbo za prenos znanja.
(4)
Če usposabljanje iz prejšnjega odstavka opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije.
(5)
Agencija v skladu z uredbo za prenos znanja prevzame podatke za opravljeno usposabljanje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, določene z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja).
(6)
Ne glede na 3. točko prvega odstavka tega člena mora upravičenec pri izvajanju operacije SUHA_TRAV v prvem letu trajanja obveznosti iz drugega odstavka 8. člena te uredbe opraviti program predhodnega usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur.
(7)
Kot izpolnjevanje zahteve iz prejšnjega odstavka se šteje, če je za KMG usposabljanje opravljeno v skladu z uredbo za prenos znanja.
(8)
Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je zahteva iz šestega odstavka tega člena izpolnjena tudi, če je upravičenec program usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur opravil v okviru promocijskih aktivnosti ministrstva za spodbujanje izvajanja operacij intervencije KOPOP_BK oziroma projekta EIP Kmetovanje za ohranjanje vrstno pestrih travišč s prenosom znanja na kmeta iz 5. javnega razpisa za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam za projekte EIP (Uradni list RS, št. 167/21), (v nadaljnjem besedilu: projekt EIP).
(9)
Če je upravičenec vključen le v operacijo SUHA_TRAV, se v program usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi usposabljanje iz prejšnjega odstavka in dvajsetega odstavka 22. člena te uredbe. Manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena upravičenec lahko zagotovi z obiski kmetijske svetovalne službe, ki mu nudi podporo pri izvajanju operacije SUHA_TRAV.
(10)
Če je upravičenec vključen v operacijo SUHA_TRAV in hkrati tudi v druge operacije intervencij KOPOP_PS, KOPOP_NV, KOPOP_BK oziroma intervencijo LOPS, se v program usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi usposabljanje iz osmega odstavka tega člena in dvajsetega odstavka 22. člena te uredbe. Manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena upravičenec zagotovi z udeležbo na usposabljanjih v okviru intervencij KOPOP_PS, KOPOP_NV, KOPOP_BK, EK, EKČ oziroma LOPS.
(11)
Če usposabljanje iz šestega do desetega odstavka tega člena opravi udeleženec, ki je samostojni podjetnik posameznik ali je zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje kmetijske dejavnosti, ali član pašne ali agrarne skupnosti, se to usposabljanje šteje kot opravljena obveznost tudi za KMG, kjer je udeleženec usposabljanja nosilec KMG ali član kmetije.
(12)
Agencija podatke za opravljeno usposabljanje iz šestega do enajstega odstavka tega člena iz evidence izobraževanja prevzame v skladu z uredbo za prenos znanja.
(13)
Pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe mora prevzemnik v preostalem času trajanja prevzete obveznosti opraviti program usposabljanja iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena:
1.
v celotnem obsegu števila ur, če:
a)
je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP, vendar v prvih treh letih trajanja obveznosti še ni opravil programa usposabljanja iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena, ali
b)
v intervencije KOPOP do prevzema obveznosti še ni bil vključen ne glede na to, če je prenosnik program usposabljanja iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena že opravil v celoti ali deloma;
2.
za manjkajoče število ur od zahtevanih 15 ur usposabljanja v primeru petletnih obveznosti ali od zahtevanih 12 ur usposabljanja v primeru štiriletnih obveznosti, če je ob prevzemu obveznosti že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena delno že opravil.
(14)
Če je pri prenosu obveznosti intervencij KOPOP iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe prevzemnik že vključen v intervencije KOPOP in je program usposabljanja iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena že v celoti opravil, mu zaradi prevzema obveznosti usposabljanja ni treba opravljati ponovno.
(15)
Če se prenos obveznosti intervencije KOPOP iz 2. in 3. točke tretjega odstavka 8. člena te uredbe izvede po prvem ali drugem letu trajanja obveznosti, prenosniku programa usposabljanja iz 3. ali 4. točke prvega odstavka tega člena ni treba opraviti.
(16)
Evidence o delovnih opravilih iz 6. točke prvega odstavka tega člena vključujejo naslednje evidence za:
1.
živali za operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB;
2.
njivske površine za operacije VOD, KOL, IPP, IPZ, IPSO (jagode na njivi), PGS, SENENA in PAS_VOD;
3.
hmeljišča za operaciji iz IPH in PGS;
4.
intenzivne sadovnjake in oljčnike za operacije IPSO, BIOTM_TNS in PGS;
5.
vinograde za operacije IPG, BIOTM_TNS, VIN_HERB, VIN_INSK in PGS;
6.
trajno travinje oziroma pašnike za operacije PGS, SENENA, HAB, MET, STE, HABM, MOKR_BAR, SUHI_KTP, S50, GRB, ITRV, ZVE, PP in VTR;
7.
visokodebelne travniške sadovnjake za operacijo PGS, SENENA in VTSA;
8.
mejice za operacijo MEJ;
9.
uporabo organskih in mineralnih gnojil iz tretjega odstavka 86. člena te uredbe;
10.
uporabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS) iz devetega odstavka 86. člena te uredbe.
(17)
Evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo na obrazcih v tiskani ali elektronski obliki, dostopnih na spletnih straneh ministrstva in agencije, ali na drugih obrazcih, ki vsebinsko bistveno ne odstopajo od obrazcev evidenc o delovnih opravilih.
(18)
Ne glede na šestnajsti in sedemnajsti odstavek tega člena se za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG in SENENA kot ustrezne upoštevajo tudi evidence, vodene na obrazcih, pripravljenih s strani pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje senene prireje (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje), če je KMG vključeno v eno ali več od operacij IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG in SENENA.
(19)
Upravičenci, ki so vključeni samo v operacijo SUHA_TRAV, morajo voditi evidenco iz 9. in 10. točke šestnajstega odstavka tega člena.
(20)
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverjajo podatki o opravljenih programih usposabljanja. Uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav se preveri z upravnim pregledom prek evidence oseb, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ki jo agenciji pošlje ministrstvo, pristojno za okolje. Uporaba digestata in komposta se preveri s pregledom na kraju samem prek evidenc o delovnih opravilih iz šestnajstega odstavka tega člena. Evidence o delovnih opravilih se preverjajo s pregledom na kraju samem.
3. oddelek OPERACIJE INTERVENCIJ KOPOP
1. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP_PS
17. člen
(analiza krme in krmni obroki)
(1)
V okviru operacij PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB je treba izdelati analize krme in izračunati krmne obroke.
(2)
Analize krme iz prejšnjega odstavka lahko izdelajo laboratoriji na območju Republike Slovenije ali laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije. Če analizo krme izdelajo laboratoriji zunaj območja Republike Slovenije, mora biti izvid analize krme dostopen tudi v slovenskem jeziku. V slovenski jezik je lahko preveden celoten izvid analize krme, ali pa so na originalen izvid pripisani prevodi vrste analizirane krme in obveznih določitev.
(3)
Krmne obroke za živali lahko za namene operacij iz prvega odstavka tega člena izračuna in po potrebi posodobi oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje smeri zootehnika, veterina ali kmetijstvo.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko krmne obroke za živali na lastnem KMG izračuna in po potrebi posodobi upravičenec sam ali član kmetije, če ima najmanj 5. stopnjo izobrazbe kmetijske smeri in mu izračun oziroma posodobitev izračuna krmnih obrokov pregleda in potrdi strokovnjak kmetijske svetovalne službe.
(5)
Seznam strokovnjakov iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(6)
Operacije iz prvega odstavka tega člena se izvajajo na območju celotne Republike Slovenije.
(7)
Agencija izpolnjevanje zahteve glede izdelanih analiz krme preverja s pregledom na kraju samem.
18. člen
(število živali)
(1)
Število živali, vključenih v posamezno operacijo intervencije KOPOP_PS, mora biti najmanj:
1.
10 krav molznic ali 10 govejih pitancev pri operaciji PS_GOV;
2.
50 prašičev pitancev pri operaciji PS_PRAP;
3.
14 ovc ali 14 koz pri operaciji PS_DROB.
(2)
Število živali, vključenih v operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB, se v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe na letni ravni lahko zmanjša, vendar ne sme biti manjše od števila živali iz prejšnjega odstavka.
(3)
Če je število živali na letni ravni manjše od števila živali iz prvega odstavka tega člena, se obveznost iz prvega odstavka 8. člena te uredbe nadaljuje, plačilo za operacije PS_GOV, PS_PRAP in PS_DROB pa se v tekočem letu zavrne. Če je število živali na letni ravni nič, se plačilo za zadevno operacijo ukine.
(4)
Za število živali krav molznic iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število krav molznic, izračunano na podlagi števila krmnih dni, ki so vključene v kontrolo prireje mleka v obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, po naslednji formuli:
Povprečno število krav molznic v kontroli prireje mleka = vsota števila krmnih dni krav molznic na KMG / 365.
(5)
Podatek iz prejšnjega odstavka se povzame iz Centralne podatkovne zbirke Govedo pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CPZ Govedo).
(6)
Za število živali govejih pitancev, prašičev pitancev, ovc ali koz iz prvega odstavka tega člena se šteje povprečno število živali v tekočem letu trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, pri čemer se v izračunu povprečnega števila živali upoštevajo za:
1.
goveje pitance podatki o številu goveda, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi;
2.
prašiče pitance podatki o številu prašičev pitancev iz Centralnega registra prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi, pri čemer se pri kmečki reji prašičev, za katere velja izjema za nekomercialne obrate iz pravilnika, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev, pri prisotnosti posameznega prašiča upošteva pavšalna prisotnost, ki je določena na 90 dni do vključno reprezentativnega datuma. Podatek o številu prašičev na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne datume agenciji pošlje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava);
3.
ovce in koze podatki o številu ovc in koz po stanju na dan 1. februar tekočega leta iz evidence rejnih živali ter podatki o številu ovc in koz, ki jih agencija prevzame iz Centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD) po stanju na štiri reprezentativne datume, ki jih določi agencija in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi.
(7)
Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka se povprečno število telic za pitanje oceni na podlagi števila zaklanih telic po naslednji formuli:
1.
N(TZ) ocenjeno povprečno število telic za zakol na KMG;
2.
TZ število zaklanih telic pri starosti nad šest mesecev v tekočem letu;
3.
F faktor za oceno števila telic za pitanje, določen na podlagi števila zaklanih telic, je 2, izračunan pa je na podlagi povprečne starosti telic ob izločitvi v obdobju 2018–2022 in povprečnega trajanja bivanja telic, starih nad šest mesecev, na KMG.
(8)
Za plačila iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 23. člena te uredbe se upošteva število živali, zaokroženo navzdol na celo število.
19. člen
(zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_PS)
(1)
Zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_PS so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe obveznosti, prevzete za krave molznice, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za goveje pitance in obratno.
(3)
Pri operaciji PS_GOV je zahteva glede določitve vsebnosti sečnine v mleku krav molznic iz Priloge 2 te uredbe izpolnjena, če je bilo izvedeno v povprečju najmanj šest analiz sečnine na kravo molznico od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta, pri čemer je:
Povprečno število analiz sečnine na kravo molznico = skupno število analiz sečnine / povprečno število krav molznic.
(4)
Pri operaciji PS_GOV so obvezni podatki za spremljanje napredka iz Priloge 2 te uredbe, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke petnajstega odstavka 16. člena te uredbe, na področju:
a)
vsebnost surovih beljakovin, pepela in neto energije za laktacijo (NEL) pri prireji mleka,
b)
vsebnost surovih beljakovin, pepela in presnovljive energije (ME) pri prireji mesa;
a)
povprečna mlečnost molznic v standardni laktaciji,
b)
povprečna mlečnost molznic na krmni dan,
c)
povprečna doba med telitvama,
č)
povprečna vsebnost sečnine v mleku,
d)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka),
e)
izločanje dušika (izločanje na kg prirejenega mleka);
3.
prireje govejega mesa:
a)
povprečen dnevni prirast telesne mase (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG),
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase).
(5)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz prejšnjega odstavka se pripravi za predhodno leto izvajanja operacije PS_GOV najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
(6)
Krave molznice morajo biti za tekoče leto vključene v kontrolo prireje mleka in CPZ Govedo od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta.
(7)
Za izvajanje te uredbe agencija pošlje Kmetijskemu inštitutu Slovenije najpozneje do 31. decembra tekočega leta seznam upravičencev za operacijo PS_GOV. Kmetijski inštitut Slovenije na podlagi tega seznama pošlje agenciji najpozneje do 31. januarja naslednjega leta:
1.
seznam upravičencev, ki so v celotnem obdobju od 1. novembra predhodnega leta do 31. oktobra tekočega leta imeli krave molznice vključene v kontrolo prireje mleka;
2.
podatek o povprečnem številu krav molznic na KMG;
3.
indikator »povprečno število analiz sečnine na kravo je večje od 6« z oznako »da« ali »ne«;
4.
indikator »delež vzorcev mleka z vsebnostjo sečnine med 15 in 30 mg na 100 ml mleka na KMG je večji kot 70 %« z oznako »da« ali »ne«.
(8)
Pri operaciji PS_PRAP so obvezni podatki za spremljanje napredka iz Priloge 2 te uredbe, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke petnajstega odstavka 16. člena te uredbe, na področju:
1.
kakovosti na KMG pridelane krme: vsebnost surovih beljakovin, pepela in vsebnosti presnovljive energije (ME);
2.
proizvodnih lastnosti:
a)
število in telesna masa živali na začetku pitanja,
b)
število, telesna masa in število dni v pitanju na koncu pitanja,
c)
povprečni dnevni prirast v času pitanja,
č)
povprečna poraba krme v posamezni fazi pitanja,
d)
izločanje dušika v času pitanja (skupno in na kg prirasta v času pitanja).
(9)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz prejšnjega odstavka se pripravi za predhodno leto izvajanja operacije PS_PRAP najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
(10)
Pri operaciji PS_DROB so obvezni podatki za spremljanje napredka iz Priloge 2 te uredbe, ki se vodijo v evidencah o delovnih opravilih iz 1. točke petnajstega odstavka 16. člena te uredbe, na področju:
1.
kakovosti krme: vsebnost surovih beljakovin, pepela, surove vlaknine in presnovljive energije (ME);
2.
prireje mleka drobnice:
a)
povprečna mlečnost ovc in koz v standardni laktaciji,
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirejenega mleka);
3.
prireje mesa drobnice:
a)
povprečen dnevni prirast telesne mase jagnjet ali kozličev (od rojstva do zakola ali v času reje na KMG),
b)
intenzivnost izpustov toplogrednih plinov (izpusti na kg prirasta telesne mase).
(11)
Pregled doseženih rezultatov za spremljanje napredka iz prejšnjega odstavka se pripravi za predhodno leto izvajanja operacije PS_DROB najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
(12)
Pri operaciji PS_DROB v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 8. člena uredbe obveznosti, prevzete za ovce, ni mogoče zamenjati z obveznostjo za koze in obratno.
2. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP_NV
20. člen
(zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_NV)
(1)
Zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_NV so določene v Prilogi 2 te uredbe.
(2)
Med trajanjem obveznosti iz prvega odstavka 8. člena uredbe prehod med stopnjami zahtevnosti operacije KOL ni mogoč.
21. člen
(pogoji za pridobitev plačil za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG in SENENA)
(1)
Za pridobitev plačil za izvajanje operacij IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG oziroma SENENA v tekočem letu:
1.
se mora upravičenec pri organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje prijaviti oziroma obnoviti prijavo v kontrolo integrirane pridelave oziroma senene prireje najpozneje do 31. decembra v tekočem letu za naslednje leto, razen za leto 2024, ko se lahko prijavi oziroma obnovi prijavo v kontrolo do 15. aprila 2024, pri čemer je prijava v kontrolo ustrezna tudi, če jo za upravičenca opravi pravna oseba;
2.
mora upravičenec v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi prejeti certifikat o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ali grozdja;
3.
mora upravičenec v skladu s specifikacijo za seneno mleko, kozje seneno mleko ali ovčje seneno mleko ali specifikacijo za seneno meso prejeti certifikat zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil za seneno mleko ali kozje seneno mleko ali ovčje seneno mleko ali seneno meso, pri čemer se šteje, da ima upravičenec certifikat tudi, če je ta certifikat prejela pravna oseba, upravičenec pa je naveden v prilogi certifikata pravne osebe.
(2)
Na površinah v premeni upravičenec lahko izvaja operacijo IPP, IPZ ali IPSO z jagodami, pri čemer mora biti vključen v kontrolo pri organizaciji za kontrolo in certificiranje IPP ali IPZ ali kontrolo in certificiranje IPSO.
(3)
Upravičenec je v tekočem letu lahko vključen v kontrolo le pri eni organizaciji za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje.
(4)
Upravičenec ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(5)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo integrirane pridelave oziroma senene prireje v tekočem letu.
(6)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(7)
Ne glede na peti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje ministrstvu najpozneje do 22. aprila 2024 poslati seznam upravičencev, ki so se do 15. aprila 2024 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo integrirane pridelave oziroma senene prireje v letu 2024.
(8)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 30. aprila 2024.
(9)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo integrirane pridelave do 31. decembra predhodnega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil (v nadaljnjem besedilu: evidenca pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov) vpisati najpozneje do 25. novembra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi za tekoče leto.
(10)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(11)
Ne glede na deveti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 15. aprila 2024 in v letu 2024 kmetujejo v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi, v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih pridelkov vpisati najpozneje do 1. decembra 2024 podatke o izdanih certifikatih o integrirani pridelavi za leto 2024.
(12)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2025.
(13)
Za izvajanje te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo do 31. decembra predhodnega leta, v evidenco shem kakovosti vpisati najpozneje do 25. novembra tekočega leta podatke o izdanih certifikatih o seneni prireji za tekoče leto.
(14)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(15)
Ne glede na trinajsti odstavek tega člena morajo organizacije za kontrolo in certificiranje senene prireje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 15. aprila 2024, v evidenco shem kakovosti vpisati najpozneje do 1. decembra 2024 podatke o izdanih certifikatih o seneni prireji za leto 2024.
(16)
Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 31. januarja 2025.
(17)
Certifikat, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za operacije IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG in SENENA upošteva od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(18)
Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma senene prireje ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju operacij IPP, IPZ, IPH, IPSO, IPG in SENENA, se o tem medsebojno obvestijo.
3. pododdelek INTERVENCIJA KOPOP_BK
22. člen
(zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_BK)
(1)
Zahteve za izvajanje operacij intervencije KOPOP_BK so določene v Prilogi 2 te uredbe.
(2)
Med trajanjem obveznosti iz drugega odstavka 8. člena te uredbe je pri operacijah HAB, MET, STE in HABM ter upravljavskem delu operacije VTR mogoč prehod iz stopnje zahtevnosti I v stopnjo zahtevnosti II, ne pa tudi obratno.
(3)
Pri operaciji S50 agencija na podlagi okrepljenih pregledov na kraju samem v tekočem letu spremlja stanje pregaženosti oziroma prepašenosti površin strmih travnikov in o ugotovitvah pripravi poročilo, ki ga pošlje ministrstvu najpozneje do 1. junija naslednjega leta.
(4)
Pri ZVE_OGRM, ZVE_PAST in ZVE_PSI je treba izdelati načrt ureditve pašnika in paše.
(5)
Obrazec načrta ureditve pašnika in paše iz prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije, vsebuje pa najmanj podatke o:
4.
številu živali na paši;
7.
povprečni obtežbi z GVŽ.
(6)
Pri ZVE_PAST, za katerega je bil vložen zahtevek iz 93. člena te uredbe, upravičenec poda izjavo o prisotnosti pastirjev. Ta izjava se pripravi na obrazcu izjave o prisotnosti pastirjev za potrebe izvajanja operacij – sobivanje z velikimi zvermi in planinska paša, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe (v nadaljnjem besedilu: obrazec izjave o prisotnosti pastirjev).
(7)
Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj podatke o:
1.
zagotovitvi prisotnosti pastirja oziroma pastirjev ob čredi;
2.
obdobju prisotnosti pastirja oziroma pastirjev ob čredi.
(8)
Pri izvajanju operacije PP je treba:
1.
izdelati načrt ureditve pašnika in paše ter skice čredink;
(9)
Obrazec načrta ureditve pašnika in paše iz 1. točke prejšnjega odstavka je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije, vsebuje pa najmanj podatke o:
4.
številu živali na paši;
7.
povprečni obtežbi z GVŽ.
(10)
Obrazec dnevnika paše iz 2. točke osmega odstavka tega člena je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
1.
je treba zagotoviti obvezno prisotnost pastirja na planini, s pastirjem pa mora biti sklenjena pogodba, pri čemer en pastir skrbi za največ 50 GVŽ;
2.
upravičenec poda izjavo o številu prisotnih pastirjev na planini, za katero je bil vložen zahtevek iz 93. člena te uredbe.
(12)
Izjava iz prejšnjega odstavka se pripravi na obrazcu izjave o prisotnosti pastirjev, vsebuje pa zlasti podatke o:
1.
številu prisotnih pastirjev na planini;
2.
obdobju prisotnosti pastirja ali pastirjev na planini.
(13)
Če je pri PP_PAST število GVŽ na planini več kot 50 GVŽ, se za vse nadaljnje GVŽ zagotovi prisotnost dodatnega pastirja.
(14)
Če pri PP_PAST na planini ni zagotovljen pastir za vsakih 50 GVŽ, se plačilo za pastirja določi le za sorazmerno površino planine po naslednji formuli:
(n)GVŽ x skupna površina planine / skupno število GVŽ,
kjer (n)GVŽ pomeni število GVŽ, za katero je zagotovljen pastir.
(15)
Za vstop v operacijo SUHA_TRAV na območjih iz evidence iz 28. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe morajo upravičenci izkazati interes.
(16)
Evidenco poljin oziroma GERK, za katere je bil podan zahtevek za operacijo SUHA_TRAV iz 93. člena te uredbe, ministrstvu za namen iz četrtega odstavka 22.a člena te uredbe pošlje agencija.
(17)
Poziv za izkaz interesa iz petnajstega odstavka tega člena upravičencem pošlje ministrstvo.
(18)
Upravičenci izkaz interesa iz petnajstega odstavka tega člena pošljejo ministrstvu.
(19)
Za izkazan interes iz petnajstega odstavka tega člena se šteje tudi, če je bil interes izkazan v okviru projekta EIP.
(20)
Ministrstvo izvede predstavitev operacije SUHA_TRAV za upravičence iz petnajstega odstavka tega člena.
22.a člen
(popis suhih travišč in točkovanje)