Poslovnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije |...

2161. Poslovnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je ustavno sodišče na seji dne 26. maja 1998 sprejelo

P O S L O V N I K
Ustavnega sodišča Republike Slovenije

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet poslovnika)

S tem poslovnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustavno sodišče) ureja svojo organizacijo, poslovanje in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.

II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA

2. člen

(predstavljanje)

Ustavno sodišče predstavlja predsednik ustavnega sodišča. V času odsotnosti predsednika ali po njegovem pooblastilu nadomešča predsednika pri predstavljanju ustavnega sodišča in pri opravljanju drugih nalog iz njegove pristojnosti njegov namestnik.

V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi sekretar ustavnega sodišča.

3. člen

(sekretariat)

Ustavno sodišče ima sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote: strokovna služba, služba za analize in mednarodno sodelovanje, služba za dokumentacijo in informatiko, glavna pisarna in administrativno-tehnična služba.

Podrobnejšo organizacijo ustavnega sodišča, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo ureja ustavno sodišče s posebnim aktom v skladu z zakonom o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 – v nadaljnjem besedilu: ZUstS) in s tem poslovnikom.

4. člen

(način dela)

Ustavno sodišče ima tri tričlanske senate za preizkus ustavnih pritožb, in sicer za ustavne pritožbe s področja kazenskopravnih zadev, s področja civilnopravnih zadev in s področja upravnopravnih zadev. Delitev dela med senati določi ustavno sodišče z razporedom dela.

O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča ustavno sodišče na upravnih sejah.

5. člen

(javnost dela)

Javnost dela ustavnega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določata zakon in ta poslovnik.

Ustavno sodišče s posebnim aktom določi ravnanje z listinami in gradivi zaupne narave.

6. člen

(delovna telesa)

Ustavno sodišče ima komisije, odbore in druga delovna telesa, ki jih določa ta poslovnik ali pa jih s posebnim aktom ustanovi sodišče.

Za obravnavanje posameznih vprašanj, ki se nanašajo na delo in organizacijo ustavnega sodišča, lahko predsednik sklicuje delovne sestanke sodnikov, svetovalcev ustavnega sodišča in drugih strokovnih sodelavcev.

7. člen

(zunanja razmerja)

Predsednik ustavnega sodišča sodeluje s predsednikom republike, državnim zborom, državnim svetom, vlado, vrhovnim sodiščem in drugimi državnimi organi na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustavno sodišče navezuje stike in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in z ustavnimi in drugimi njim po položaju enakimi sodišči tujih držav.

Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predsednik pooblasti enega od sodnikov ustavnega sodišča.

8. člen

(pečat)

Ustavno sodišče ima pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis “Ustavno sodišče Republike Slovenije”.

III. POLOŽAJ PREDSEDNIKA IN SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA

9. člen

(volitve predsednika in namestnika)

Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti sodnik ponovno izvoljen za predsednika.

Volitve predsednika se opravijo na upravni seji pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Določbe tega člena se uporabljajo tudi za volitve namestnika predsednika.

10. člen

(položaj predsednika in sodnikov)

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z ustavo, zakonom, tem poslovnikom in aktom ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.

V ustavnem sodišču se položaj sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:

-

predsednik ustavnega sodišča,

-

ostali sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več sodnikov hkrati, ima prednost starejši sodnik.

11. člen

(predsednik)

Predsednik ustavnega sodišča poleg opravljanja sodniške funkcije:

-

koordinira delo ustavnega sodišča,

-

sklicuje in vodi obravnave in seje ustavnega sodišča,

-

podpisuje odločbe in sklepe ustavnega sodišča,

-

skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,

-

skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,

-

opravlja naloge sodne uprave,

-

opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom, tem poslovnikom in drugimi akti ustavnega sodišča.

Predsednik ustavnega sodišča opravlja svoje naloge na podlagi sklepov in usmeritev ustavnega sodišča, kateremu za opravljanje teh nalog tudi odgovarja.

12. člen

(izkaznica sodnikov)

Predsednik in sodniki ustavnega sodišča imajo izkaznice s fotografijo in podatki o identiteti, s katero uveljavljajo imunitetno pravico, in druge potrebne dokumente, na podlagi katerih jim nudijo pooblaščene uradne osebe pomoč.

Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi sekretar ustavnega sodišča.

IV. POSLOVANJE USTAVNEGA SODIŠČA

1. Poslovanje z vlogami

1.1. Sprejem vloge

13. člen

(sprejem vlog)

Zahteve za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: zahteva), pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: pobuda), ustavne pritožbe ter druge vloge in pisanja sprejema glavna pisarna ustavnega sodišča.

14. člen

(ravnanje z vlogami)

Glavna pisarna ustavnega sodišča ravna z vlogami in drugimi pisanji na način, ki je določen z aktom o pisarniškem poslovanju.

1.2. Dopolnitev in vpis vloge

15. člen

(dopolnitevi vloge)

Sodnik poročevalec preizkusi popolnost vloge. Če ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za njeno obravnavo in odločanje o njej, ali če ugotovi, da je nerazumljiva, pozove vložnika, da jo v določenem roku dopolni.

V pozivu iz prejšnjega odstavka sodnik poročevalec opozori vložnika na posledice, ki jih določa ZUstS za primer, če vložnik v določenem roku ne dopolni vloge.

Priporočena vsebina posameznih vlog je v prilogi tega poslovnika (priloga 1).

Vložnik lahko pobudo ali ustavno pritožbo vloži na obrazcih, ki sta v prilogi tega poslovnika (Priloga 2 – pobuda, Priloga 3 – ustavna pritožba). Obrazca sta dostopna tudi na ustavnem sodišču in na sedežih sodišč, ki so pristojna za odobritev brezplačne pravne pomoči.

16. člen

(vpis vloge)

Vrsto vpisnika, v katerega se zadeva, ki je predmet vloge ali drugega pisanja, vpiše, odredi sekretar.

Vrste vpisnikov, podatki, ki se vanje vpisujejo, in način njihovega vodenja se določijo z aktom o pisarniškem poslovanju.

O tem, v kateri vpisnik je bila vloga vpisana in pod katero opravilno številko se vodi, obvesti vodja glavne pisarne vložnika.

1.3. Dodeljevanje vlog

17. člen

(dodeljevanje vlog)

Vloge se dodeljujejo sodnikom po razporedu dela (v nadaljevanju: sodnik poročevalec).

Strokovnim sodelavcem ustavnega sodišča dodeljuje zadeve sekretar.

18. člen

(prenehanje poročevalstva)

Če je sodnik poročevalec v postopku preizkusa ustavne pritožbe glasoval proti njenemu sprejemu, ustavna pritožba pa je bila sprejeta na podlagi četrtega odstavka 55. člena ZUstS, mu preneha poročevalstvo.

V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena, postane sodnik poročevalec tisti izmed članov senata, ki se je izrekel za sprejem ustavne pritožbe. Če sta se izrekla za sprejem ustavne pritožbe dva člana senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed njiju, ki je po začetni črki priimka po abecedi pred drugim, če ustavno sodišče ne odloči drugače.

Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena ni za sprejem ustavne pritožbe izrekel nobeden izmed članov senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed sodnikov, ki so se izrekli za njen sprejem, ki je po začetni črki priimka po abecedi pred ostalimi, če ustavno sodišče ne odloči drugače.

1.4. Reševanje vlog zunaj postopka

19. člen

(reševanje vlog zunaj postopka)

Vloge, naslovljene na ustavno sodišče, ki niso vloge, ki jih po veljavnih predpisih rešuje ustavno sodišče, rešuje sekretar.

Sekretar odgovarja tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve ustavnega sodišča.

2. Zastopanje

20. člen

(oblačilo odvetnika)

Na javnih obravnavah in na narokih za opravo posameznih procesnih dejanj pred ustavnim sodiščem odvetnik nosi predpisano oblačilo za nastopanje pred sodiščem.

21. člen

(pooblastilo)

Za zastopanje v postopku pred ustavnim sodiščem mora imeti pooblaščenec posebno pooblastilo.

21.a člen

Če je pobudo z isto vlogo vložilo večje število pobudnikov, ustavno sodišče prvopodpisanega pobudnika pozove, naj pobudniki določijo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če pobudniki v roku, ki ga je v ta namen določilo ustavno sodišče, ne odgovorijo, se šteje, da je prvopodpisani pobudnik skupni pooblaščenec za sprejemanje pisanj.

3. Določitev tolmača

22. člen

(določitev tolmača)

Kadar so udeleženci v postopku pred ustavnim sodiščem upravičeni, da v postopku uporabljajo svoj jezik, ki ni slovenski, da vlagajo vloge v svojem jeziku ali da se jim na obravnavi zagotovi tolmač, določi sekretar za prevajanje sodnega tolmača po imeniku sodnih tolmačev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, in odredi prevajanje.

4. Stroški postopka

23. člen

(odločanje o stroških)

O stroških postopka, ki jih uveljavljajo udeleženci, in o plačilu stroškov, ki nastanejo sodišču v zvezi s postopkom (npr. za izvedence, tolmače idr.), odloči senat, kadar se postopek konča z njegovo odločitvijo, v drugih primerih pa odloči sodišče.

5. Vpogled v spis

24. člen

(vpogled v spis)

Vpogled v spis imajo udeleženci v postopku. Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis samo s pisnim dovoljenjem predsednika ustavnega sodišča oziroma med pripravljalnim postopkom sodnika-poročevalca.

Pravica do vpogleda v spis se ne nanaša na interni del spisa, ki obsega osnutke poročil, odločb in sklepov, zapisnik o posvetovanju in glasovanju, listine, ki so priložene vlogam, če imajo oznako poslovne, uradne ali druge tajnosti, in na listine, ki vsebujejo osebne podatke ali podatke o družinskih in drugih osebnih razmerjih posameznika.

Vpogled se opravi v glavni pisarni v času uradnih ur pod nadzorom vodje glavne pisarne ali uslužbenca, ki ga nadomešča.

O vpogledu v spis se vodi poseben vpisnik z vsebino, ki jo določa akt o pisarniškem poslovanju.

Pravica do vpogleda obsega tudi pravico do prepisovanja posameznih delov spisa, udeležencu v postopku pa se lahko prepis pošlje tudi po pošti.

V. OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE

1. Poročilo sodnika poročevalca

25. člen

(poročilo)

Poslovnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije

Časovnica