Poslovnik Ustavnega sodišča

4239. Poslovnik Ustavnega sodišča

Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je Ustavno sodišče na upravni seji dne 15. septembra 2003 sprejelo

P O S L O V N I K
Ustavnega sodišča

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet poslovnika)

S tem poslovnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) ureja svojo organizacijo, poslovanje in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.

II. PREDSTAVLJANJE USTAVNEGA SODIŠČA

2. člen

(predstavljanje)

(1)

Ustavno sodišče predstavlja predsednica oziroma predsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: predsednik). V času njegove odsotnosti ali po njegovem pooblastilu ga nadomešča pri predstavljanju Ustavnega sodišča in pri opravljanju drugih nalog iz njegove pristojnosti podpredsednica ali podpredsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: podpredsednik).

(2)

Če sta odsotna predsednik in podpredsednik, opravlja naloge predsednika sodnica oziroma sodnik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: ustavni sodnik) po vrstnem redu pravila o senioriteti.

(3)

V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: generalni sekretar).

3. člen

(zunanja razmerja)

(1)

Predsednik sodeluje s Predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora, predsednikom Vlade, predsednikom Državnega sveta, predsednikom Vrhovnega sodišča in predstojniki drugih državnih organov na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(2)

Ustavno sodišče navezuje stike in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in z ustavnimi sodišči in drugimi njim po položaju enakimi sodišči tujih držav.

(3)

Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predsednik pooblasti enega izmed ustavnih sodnikov.

4. člen

(pečat)

Ustavno sodišče ima pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis "Ustavno sodišče Republike Slovenije".

III. POLOŽAJ PREDSEDNIKA IN SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA

5. člen

(volitve predsednika in podpredsednika)

(1)

Predsednika izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti ustavni sodnik ponovno izvoljen za predsednika.

(2)

Volitve predsednika se opravijo na upravni seji najkasneje trideset dni pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

(3)

Podpredsednika se voli na enak način kot predsednika.

6. člen

(način volitev)

(1)

Predsednika izvolijo ustavni sodniki z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.

(2)

Če nobeden od kandidatov za predsednika v prvem krogu ni izvoljen, se v drugi krog glasovanja uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov.

7. člen

(položaj predsednika in ustavnih sodnikov)

(1)

Predsednik, podpredsednik in ustavni sodniki imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z Ustavo, z zakonom, s tem poslovnikom in z aktom Ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.

(2)

V Ustavnem sodišču se položaj ustavnih sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:

-

predsednik,

-

podpredsednik,

-

ustavni sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več ustavnih sodnikov hkrati, ima prednost starejši ustavni sodnik.

8. člen

(predsednik)

(1)

Predsednik poleg opravljanja sodniške funkcije:

-

usklajuje delo Ustavnega sodišča,

-

sklicuje in vodi obravnave in seje Ustavnega sodišča,

-

podpisuje odločbe in sklepe Ustavnega sodišča, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno,

-

skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,

-

skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,

-

nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave,

-

opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakonom, tem poslovnikom in drugimi akti Ustavnega sodišča.

(2)

Predsednik opravlja svoje naloge samostojno ter na podlagi sklepov in usmeritev, ki jih sprejme Ustavno sodišče.

9. člen

(izkaznica ustavnih sodnikov)

(1)

Predsednik, podpredsednik in ustavni sodniki imajo izkaznice s fotografijo in podatki o identiteti, s katero uveljavljajo imunitetno pravico, in druge dokumente, na podlagi katerih jim nudijo pooblaščene uradne osebe pomoč.

(2)

Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi generalni sekretar.

IV. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA

10. člen

(način dela)

(1)

Ustavno sodišče odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, kolikor ni z Zakonom o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ali s tem poslovnikom drugače določeno.

(2)

Ustavno sodišče ima tri tričlanske senate za preizkus ustavnih pritožb. Delitev dela med senati ter njihovo sestavo določi Ustavno sodišče z razporedom dela.

(3)

O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča Ustavno sodišče na upravnih sejah.

11. člen

(razpored dela)

(1)

Razpored sej ter razpored dela ustavnih sodnikov in svetovalcev Ustavnega sodišča določi Ustavno sodišče z razporedom dela, ki ga sprejme na upravni seji.

(2)

Seje Ustavnega sodišča se praviloma določijo za čas pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem, za čas jesenskega zasedanja pa med 10. septembrom in 20. decembrom.

(3)

V obdobjih iz prejšnjega odstavka se praviloma določijo tudi seje senatov.

(4)

Razpored dela se objavi na oglasni deski, razpored sej, način dodeljevanja zadev ustavnim sodnikom, delitev dela med senati Ustavnega sodišča in njihovo sestavo pa tudi na spletni strani Ustavnega sodišča.

12. člen

(delovna telesa)

(1)

Ustavno sodišče ima delovna telesa, ki jih določa ta poslovnik ali ki jih s posebnim aktom ustanovi Ustavno sodišče.

(2)

Ustavno sodišče ima naslednja delovna telesa:

-

Komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki jih ta sprejme na seji;

-

Študijsko komisijo, ki obravnava posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem in pripravlja predloge načelnih stališč o njih;

-

Komisijo za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje Ustavnega sodišča zlasti s področij notranje organizacije, materialnega poslovanja, osebnih prejemkov in povračil, proračuna in njegovega izvrševanja; komisija odloča o posameznih vprašanjih, kadar tako določajo splošni akti Ustavnega sodišča ali na podlagi pooblastila upravne seje;

-

Personalno komisijo, ki odloča o zadevah zaposlovanja, napredovanja in imenovanj v skladu s pravili, ki jih določa splošni akt Ustavnega sodišča;

-

Komisijo za pritožbe, katere senati v skladu s splošnim aktom odločajo o pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih zaposlenih v sekretariatu Ustavnega sodišča, ki imajo status javnih uslužbencev (v nadaljevanju sodno osebje);

-

Uredniški odbor Zbirke odločb in sklepov Ustavnega sodišča.

(3)

Sestavo Komisije za redakcijo določi Ustavno sodišče z razporedom dela. Sestavo drugih delovnih teles določi Ustavno sodišče s splošnim aktom ali s posebnim sklepom.

(4)

Če se delovno telo ustanovi s posebnim aktom, se z njim določijo delovno področje, način njegovega dela in sestava.

13. člen

(sekretariat)

(1)

Ustavno sodišče ima sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote: strokovna služba, služba za analize in mednarodno sodelovanje, služba za dokumentacijo in informatiko, glavna pisarna in služba za splošne in finančne zadeve.

(2)

Podrobnejšo organizacijo sekretariata Ustavnega sodišča, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo ureja Ustavno sodišče s posebnim aktom v skladu z ZUstS in s tem poslovnikom.

14. člen

(generalni sekretar)

(1)

Generalni sekretar skrbi za usklajeno delovanje vseh služb sekretariata ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali drugimi akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika.

(2)

Generalni sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sodeluje na sejah Ustavnega sodišča in pri delu senatov. Je član Komisije za redakcijo in opravlja naloge njenega sekretarja.

(3)

Generalni sekretar ima v razmerju do zaposlenih v strokovni službi, službi za analize in mednarodno sodelovanje, službi za dokumentacijo in informatiko in glavni pisarni položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.

(4)

Generalnega sekretarja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh sodnikov. Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom.

(5)

Za generalnega sekretarja je lahko imenovan univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit in pridobljen magisterij pravnih znanosti, ali univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima pridobljen doktorat pravnih znanosti, in ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delih, za katera se zahteva izobrazba univerzitetnega diplomiranega pravnika.

15. člen

(namestnik in pomočniki generalnega sekretarja)

(1)

Generalnega sekretarja nadomešča v njegovi odsotnosti namestnik generalnega sekretarja, ki ga na njegov predlog imenuje Ustavno sodišče.

(2)

Na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče enega ali več pomočnikov generalnega sekretarja za vodenje in organiziranje dela svetovalcev Ustavnega sodišča ali za izvrševanje drugih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja.

16. člen

(strokovna služba)

Svetovalci Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: svetovalci) v strokovni službi pripravljajo poročila, osnutke odločb, sklepov in mnenj v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča ter opravljajo drugo strokovno delo za potrebe obravnavanja in odločanja Ustavnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji delovnih mest se določijo položaj in nazivi, v katerih svetovalci opravljajo delo.

17. člen

(služba za analize in mednarodno sodelovanje)

Služba za analize in mednarodno sodelovanje zlasti:

-

zbira podatke in informacije pravne narave, potrebne za delo strokovne službe Ustavnega sodišča,

-

pripravlja primerjalnopravna gradiva in analize za potrebe zadev, ki jih obravnava Ustavno sodišče,

-

pripravlja pravne podlage za ustavnosodno evidenco,

-

zagotavlja prevajanje odločitev Ustavnega sodišča v angleški jezik in

-

opravlja naloge s področja mednarodnega sodelovanja.

Službo neposredno vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.

18. člen

(služba za dokumentacijo in informatiko)

(1)

Služba za dokumentacijo in informatiko zagotavlja informacijsko podporo delu Ustavnega sodišča, skrbi za računalniško podprto poslovanje Ustavnega sodišča, vodi ustavnosodno evidenco in opravlja knjižnično dejavnost za potrebe Ustavnega sodišča.

(2)

Službo neposredno vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.

19. člen

(glavna pisarna)

(1)

Glavna pisarna opravlja naloge, povezane s sprejemom in odpravo vlog, odločb, sklepov in drugih pisanj ter z vpisniki in drugimi pomožnimi knjigami Ustavnega sodišča, naloge, povezane s poslovanjem s spisi, z razdeljevanjem gradiv za seje Ustavnega sodišča in senatov, z objavo odločb in sklepov v Uradnem listu Republike Slovenije in drugih uradnih glasilih, ter druge naloge, določene z aktom o notranjem pisarniškem poslovanju.

(2)

Glavno pisarno neposredno vodi vodja glavne pisarne.

20. člen

(služba za splošne in finančne zadeve)

Služba za splošne in finančne zadeve opravlja finančno-računovodska, splošna pravna in kadrovska dela, protokolarna ter druga spremljajoča dela, skrbi za izobraževanje sodnega osebja ter opravlja administrativna in tehnična dela za potrebe Ustavnega sodišča.

21. člen

(direktor)

(1)

Delo službe za splošne in finančne zadeve vodi direktor, ki opravlja tudi druge naloge, določene z akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika ali generalnega sekretarja.

(2)

Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna prihodkov in izdatkov Ustavnega sodišča.

(3)

Direktor ima v razmerju do zaposlenih v službi za splošne in finančne zadeve položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.

(4)

Za svoje delo je direktor odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom.

(5)

Direktorja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.

(6)

Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest.

22. člen

(položaj sodnega osebja)

(1)

Položaj svetovalcev, direktorja in drugega sodnega osebja kot javnih uslužbencev se določa na podlagi drugega in tretjega odstavka 79. člena ZUstS.

(2)

Sodno osebje v zvezi z opravljanjem dela na Ustavnem sodišču ne sme sprejemati daril, za protokolarna darila pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

(3)

V času stavke sodnega osebja je treba zagotoviti opravljanje naslednjih del, ki so bistvena za izvajanje pristojnosti Ustavnega sodišča:

-

dela, povezana z razpisanimi javnimi obravnavami;

-

dela v zadevah, ki jih Ustavno sodišče po prvi in tretji alineji drugega odstavka 46. člena tega poslovnika obravnava in rešuje prednostno.

V. JAVNOST DELA

1. Zagotavljanje javnosti dela

23. člen

(javnost dela)

(1)

Javnost dela Ustavnega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določata zakon in ta poslovnik.

(2)

Za javnost dela Ustavnega sodišča skrbi predsednik. Javnost dela zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu Ustavnega sodišča in s tiskovnimi konferencami.

(3)

Ustavno sodišče v skladu z ZUstS in poslovnikom zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo v uradnih glasilih ter z objavo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, na spletni strani Ustavnega sodišča ter v računalniško podprtih nacionalnih in drugih informacijskih sistemih.

2. Vpogled v spis

24. člen

(vpogled v spis)

(1)

Vpogled v spis imajo udeleženci v postopku. Spis lahko vpogledajo v času uradnih ur v glavni pisarni pod nadzorstvom sodne osebe.

(2)

Pred vpogledom v spis mora oseba, ki ima pravico do vpogleda, podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznani. Pravica do vpogleda v spis se ne nanaša na interni del spisa, ki obsega poročila, ki so podlaga za odločanje, osnutke odločb in sklepov, zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ter na listine, ki so priložene vlogam, če imajo oznako poslovne, uradne ali druge tajnosti.

(3)

Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis samo s pisnim dovoljenjem predsednika.

(4)

Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu Ustavnega sodišča zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Ustavnega sodišča, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja predsednika.

(5)

Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem predsednika vpogledajo tudi v ustrezne vpisnike.

(6)

Pravica do vpogleda obsega tudi pravico do fotokopiranja posameznih delov spisa, udeležencu v postopku pa se lahko kopija pošlje tudi po pošti.

(7)

Ustavno sodišče določi stroškovnik za izdajo fotokopij pisanj.

3. Podatki o stanju postopka v zadevi

25. člen

(podatki o stanju postopka)

(1)

Podatke o stanju postopka v posamezni zadevi daje udeležencem v postopku pred Ustavnim sodiščem ustavni sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi razporeda dela (v nadaljevanju: sodnik poročevalec).

(2)

Podatki iz prejšnjega odstavka se dajo v pisni obliki in na pisno zaprosilo udeleženca v postopku. Izjemoma se lahko sporočijo po telefonu, če je mogoče ugotoviti identiteto osebe, ki prosi za podatke, in če sodnik poročevalec v to privoli.

(3)

Drugim osebam daje podatke o stanju postopka v posamezni zadevi generalni sekretar na način iz prejšnjega odstavka.

(4)

V zadevah ustavnih pritožb se osebam, ki niso udeleženci v postopku, ne daje podatkov o stanju postopka, razen če jim je poprej na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena dovoljen vpogled v spis.

4. Javna obravnava

26. člen

(javna obravnava)

(1)

Vsakdo je lahko navzoč na javni obravnavi, razen pri tistih njenih delih, pri katerih je javnost izključena.

Poslovnik Ustavnega sodišča

Časovnica