na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1981/2008, stran 5000 DATUM OBJAVE: 9.5.2008
VELJAVNOST: od 24.5.2008 do 18.7.2017 / UPORABA: od 24.5.2008
RS 45-1981/2008
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 19.7.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.
1981. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
o razglasitvi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
Razglašam Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2008.
Št. 003-02-4/2008-32
Ljubljana, dne 5. maja 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)
O VZPOSTAVITVI ETAŽNE LASTNINE NA PREDLOG PRIDOBITELJA POSAMEZNEGA DELA STAVBE IN O DOLOČANJU PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA K STAVBI (ZVEtL)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
Ta zakon ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja ali pridobiteljice (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj) posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini.
2. člen
(uporaba zakona)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se določbe stvarnopravnega zakonika o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen
(pridobitelj posameznega dela stavbe)
Pridobitelj posameznega dela stavbe je po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo.
4. člen
(pravni naslov)
Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
5. člen
(pravno nasledstvo)
(1)
Če pravni naslov ni sklenjen z zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma izdan v breme zemljiškoknjižnega lastnika, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje upravičenosti do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu izkazati tudi večkratni zaporedni prenos upravičenja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos upravičenja do pridobitve lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe.
(2)
Večkratni zaporedni prenos upravičenja do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe se izkazuje tako, da se vsak posamezen prenos od zemljiškoknjižnega lastnika do pravnega prednika ali prednice (v nadaljnjem besedilu: prednik) zadnjega pridobitelja izkaže bodisi z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, bodisi s pravnim naslovom.
6. člen
(pogoji za priposestvovanje)
(1)
Ne glede na določbo prejšnjega člena izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj v postopku po tem zakonu verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe.
(2)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se šteje, da so verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje posameznega dela stavbe, če pridobitelj izkaže, da je skupaj s svojimi pravnimi predniki, po katerih izkazuje pravno nasledstvo v skladu s prejšnjim členom, izvrševal vsaj 10 let trajajočo posest na posameznem delu stavbe.
(3)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se šteje, da je neposredna posest izkazana, če jo pridobitelj izkaže s potrdilom pristojnega organa o prijavi prebivališča oziroma registraciji sedeža pravne osebe oziroma poslovnega obrata.
(4)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se šteje, da je posredna posest pridobitelja posameznega dela stavbe izkazana, če ta z registrirano najemno pogodbo oziroma z javno ali po zakonu overjeno listino izkaže, da je bil tisti, ki je izvrševal neposredno posest in je to izkazano v skladu s prejšnjim odstavkom, nelastniški posestnik ali posestnica (v nadaljnjem besedilu: posestnik), ki je neposredno posest izvrševal za pridobitelja oziroma njegovega pravnega prednika.
7. člen
(pripadajoče zemljišče)
(1)
Pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu je last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.
(2)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo).
(3)
V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po tem zakonu sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Pripadajoče zemljišče sodišče določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri.
(4)
Za zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe v smislu prejšnjega odstavka se šteje zemljišče, ki je bilo kot tako načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Če pripadajočega zemljišča na tak način ni mogoče ugotoviti, ga določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine primera, pri čemer upošteva zlasti:
1.
tisto zemljišče, ki predstavlja dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in podobno,
2.
preteklo redno rabo zemljišča in
3.
merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki v času odločanja sodišča veljajo na območju, kjer zemljišče leži.
8. člen
(pripadajoče zemljišče k več stavbam)
(1)
Če sodišče v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po tem zakonu na podlagi kriterijev iz četrtega odstavka prejšnjega člena ugotovi, da je pripadajoče zemljišče neposredno namenjeno za redno rabo tudi drugih stavb, takšno zemljišče določi kot pripadajoče zemljišče k več stavbam.
(2)
Pripadajoče zemljišče k več stavbam se šteje za skupno lastnino vsakokratnih lastnikov stavb, katerih redni rabi je namenjeno.
9. člen
(domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine)
Če je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu med udeleženci spor o tem, kateri deli nepremičnine predstavljajo skupne dele stavbe, kateri so posamezni deli v stavbi ali o višini solastniških idealnih deležev na skupnih delih, in če ni drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu domneva:
1.
da je skupni del stavbe samo pripadajoče zemljišče,
2.
da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb, in
3.
da je solastniški idealni delež vsakokratnega lastnika posameznega etažnega dela iz prejšnje točke na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega etažnega dela in skupno površino vseh posameznih etažnih delov po podatkih iz katastra stavb.
10. člen
(ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki)
(1)
Pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
(2)
Če po vzpostavitvi etažne lastnine po tem zakonu etažni lastniki ne sklenejo pogodbe o medsebojnih razmerjih, lahko posamezni etažni lastnik zahteva ureditev teh razmerij z odločbo sodišča po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek, o ureditvi razmerij med solastniki.
11. člen
(ohranitev solastninske skupnosti po vzpostavitvi etažne lastnine)
Če je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini, se ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadejo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiško knjigo kot solastniki celotne nepremičnine, razen če se zemljiškoknjižni lastniki do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine sporazumejo drugače.
12. člen
(prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine)
(1)
Bremena, ki so bila ustanovljena na nepremičnini kot celoti, po vzpostavitvi etažne lastnine preidejo na vse posamezne etažne dele.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka breme, ustanovljeno na nepremičnini na podlagi sodnega sklepa o izvršbi, ne preide na tiste posamezne etažne dele, za katere pridobitelji izkažejo, da so pravne naslove pridobili pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis bremena na nepremičnini.
(3)
V primerih iz prejšnjega odstavka se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu šteje, da je pravni naslov pridobljen v trenutku, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki predstavlja pravni naslov.
II. POSTOPEK ZA VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE
13. člen
(subsidiarna uporaba)
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.
14. člen
(upravičeni predlagatelj)
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe.
15. člen
(zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine)
(1)
Če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, nemudoma po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, če predlagatelj ali predlagateljica (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) v zemljiški knjigi ni sam predlagal takšne zaznambe.
(2)
Za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora.
16. člen
(udeleženci)
(1)
Udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, upravnik ali upravnica (v nadaljnjem besedilu: upravnik), imenovan v skladu z določbami stvarnopravnega zakonika, pod pogoji iz četrtega do šestega odstavka tega člena pa tudi osebe iz četrtega in petega odstavka tega člena.
(2)
Zemljiškoknjižnim lastnikom se pisanja vročajo na naslovu, s katerim so vpisani v zemljiško knjigo. Če vročitev na tem naslovu ni uspešna, se pisanja vročajo na naslovu iz centralnega registra prebivalstva oziroma iz poslovnega registra. Če tudi taka vročitev ni uspešna, se pisanje nabije na sodno desko in se šteje, da je vročitev zemljiškoknjižnemu lastniku opravljena 15. dan po nabitju pisanja na sodno desko.
(3)
V primerih iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o domnevi vročitve.