Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lendava
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2874/2002, stran 6184 DATUM OBJAVE: 5.7.2002
VELJAVNOST: od 1.1.2003 do 31.12.2004 / UPORABA: od 1.1.2003 do 31.12.2004
RS 59-2874/2002
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.1.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.
2874. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lendava
Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, popravek 32/85, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US) v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 28/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98) ter na podlagi 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99 in 119/00) je Občinski svet občine Lendava na 33. seji dne 21. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lendava
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Lendava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Lendava plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), zavezanca za plačilo, merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.
Vsa zbrana sredstva iz naslova nadomestila se uporabljajo za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter za investicije v komunalno infrastrukturo.
2. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje in se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen, od površine drugih objektov in za nezazidano stavbno zemljišče.
V zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, počitniška hiša, poslovni prostori, garaže v sklopu stanovanjske oziroma počitniške hiše ali poslovnega prostora). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do tretje gradbene faze.
Za tlorisno površino stanovanja in počitniške hiše (vikendi, vinske kleti) se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja oziroma počitniške hiše ter zaprtih garažnih prostorov v stavbi ali posebnem objektu (kleti, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineti). Pri počitniških hišah se v površino ne štejejo prostori, ki niso namenjeni za bivanje (kleti s sodi in drugi pomožni prostori, namenjeni kletarjenju).
Za tlorisno površino poslovnega prostora se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki, letni in zimski vrtovi ipd.).
Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, športno-rekreativne površine, namenjene pridobitni dejavnosti, gostinski vrtovi...), ki je namenjena poslovni dejavnosti.
Za poslovne površine drugih objektov se po tem odloku štejejo površine namenjene distribuciji električne energije, površine na katerih so grajeni daljnovodi in druge naprave za distribucijo elektrike, telekomunikacij, plina, vodovoda, površine za obratovanje bencinskih servisov.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je v ureditvenih, zazidalnih načrtih ali prostorsko ureditvenih pogojih namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal ustrezno dovoljenje.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
3. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo so naslednja:
I. območje: ureditveno območje mesta Lendava;
II. območje: ureditvena območja za naselja: Banuta – Bánuta, Benica, Čentiba – Csente, Dolga vas – Hosszúfalu, Dolgovaške gorice – Hosszúfaluhegy, Dolina pri Lendavi – Völgyifalu, Dolnji Lakoš – Alsólakos, Gaberje – Gyertyános, Genterovci – Göntérháza, Gornji Lakoš – Felsölakos, Hotiza, Kamovci – Kámaháza, Kapca – Kapca, Kot – Kót, Lendavske gorice – Lendvahegy, Mostje – Hidvég, Petišovci – Petesháza, Pince – Pince, Pince Marof – Pince major, Radmožanci – Radamos, Trimlini – Hármasmalom, Brezovec del.
III. ZAVEZANCI
4. člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe oziroma drugega objekta (lastniki, najemniki zemljišč ali objektov), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali v drugo predpisano evidenco.
V primeru solastništva je zavezanec za plačevanje nadomestila le tisti od solastnikov, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma tisti, za katerega se solastniki dogovorijo. Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od solastnikov, če jih je več v istem deležu oziroma na zahtevo solastnika tudi vsakemu solastniku posebej.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Za določitev nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
2.
lega in namembnost stavbnega zemljišča;
3.
izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih;
4.
dotrajanost in zapuščenost objekta oziroma stavbnega zemljišča;
5.
večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča;
6.
merila za druge objekte;
7.
merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
6. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
----------------------------------------------------------------- Opremljenost Število točk ----------------------------------------------------------------- 1. cesta (protiprašna cestna površina) 10 2. vodovod 15 3. kanalizacija 15 4. električna energija 15 5. telekomunikacije (PTT omrežje – telefon) 10 6. javna razsvetljava 10 7. urejeni pločniki (asfalt, tlakovci) 10 8. plinovod 10 -----------------------------------------------------------------
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno cestno, vodovodno, električno, telefonsko, kanalizacijsko in plinovodno omrežje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
7. člen